Po 9. alineji 1. odstavka 65, člena ZUTD pravica do denarnega nadomestila preneha s prvim dnem v mesecu, v katerem je zavarovanec opustil obveznost sprotnega obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo dodatnega dohodka o opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo. Tožnik je bil izvoljen za občinskega svetnika. To funkcijo je opravljal neprofesionalno in iz tega naslova prejemal dohodek, poimenovan sejnina. Tožnik zavoda ni obvestil o plačilu za opravljeno delo, zato mu je pravica do denarnega nadomestila zakonito prenehala.
Sejnina za neprofesionalno opravljanje svetniške funkcije predstavlja dodaten dohodek v smislu 9. alinee 1. odstavka 65. člena ZUTD.
ZPP člen 146, 146/2, 146/5. ZOdvT člen 6. ZOdvT tarifna številka 3100, 3502.
začasni zastopnik – pooblaščenec za sprejemanje pisanj – odvetnik – nagrada za postopek – posamezno opravilo
Sodišče prve stopnje je postopalo v skladu z 2. odstavkom 146. člena ZPP, ker je tožencu, ki je v tujini, postavilo začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj. Materialnopravno pravilno je začasnemu zastopniku, odvetniku, priznalo nagrado na podlagi tarifne številke 3502 ZOdvT.
Od trenutka prodaje stanovanja štejejo skupni deli stavbe in pripadajoče zemljišče za akcesorij lastninske pravice na stanovanju, s katerim ni dopustno samostojno razpolagati.
S stopnjo verjetnosti je izkazano, da je bilo sporno zemljišče kot zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe, načrtovano že v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena
IZVRŠILNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057224
OZ člen 7.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – prepoved zlorabe pravic – ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - odrek sodnega varstva
Sodišče prve stopnje svojega zaključka o tožnikovi zlorabi pravice oziroma ravnanju v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ne utemeljuje na „golem“ dejstvu, da bi slednji na podlagi Sporazuma lahko dosegel vknjižbo svoje lastninske pravice na nepremičninah (a ni), saj to okoliščino ustrezno ovrednoti (oziroma postavi v kontekst) glede na ostalo njegovo (sporno) postopanje.
Brezpredmetno je pritožbeno poudarjanje, da bi lahko vpis v zemljiško knjigo predlagala tudi druga podpisnica Sporazuma, ki pa tega prav tako ni storila. V konkretni zadevi je bila (z vidika presoje, ali je z njegove strani prišlo do zlorabe pravice) relevantna presoja tožnikovega postopanja (oziroma opustitve le-tega), saj je on tisti, ki s trditvami, da je na podlagi Sporazuma na predmetnih nepremičninah pridobil ustrezna stvarno-pravna upravičenja, uveljavlja sodno varstvo (nedopustnost izvršbe).
Kasnejša reklamacija prevzema blaga s strani tožeče stranke ne more izničiti učinkov dogovora o kompenzaciji. Četudi namreč predstavlja navedena reklamacija po vsebini izpodbijanje sklenjenega dogovora o kompenzaciji zaradi napake volje (zaradi bistvene zmote, ki naj bi se nanašala na nabavno vrednost blaga, oziroma zaradi prevare), kar zatrjuje tožeča stranka, zgolj na podlagi takšne „reklamacije“ ni prišlo do razveljavitve dogovora o kompenzaciji, saj se lahko razveljavitev pogodbe zaradi napake volje zahteva le s tožbo, pri čemer izpodbojna pogodba pravno učinkuje in obvezuje oba pogodbenika vse dotlej, dokler je sodišče z oblikovalno sodbo ne razveljavi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073458
OZ člen 631. ZPP člen 214, 214/2.
gradbena pogodba – neposredna plačila podizvajalcem gradbene pogodbe – stečaj ni splošno znano dejstvo – načelo vestnosti in poštenja – javna naročila – škoda zaradi cediranja terjatve – protipravno ravnanje investitorja
Določba 631. člena OZ je jasna: Terjatev se mora nanašati na ista dela, zato ta z izpolnitvijo glavnemu izvajalcu ugasne tudi za podizvajalca ter slednji za že izvedena plačila na tej podlagi ne more več zahtevati plačila od naročnika del.
Investitor ravna protipravno, če kljub jasni pogodbeni prepovedi cediranja terjatev tistim, ki niso podizvajalci, kooperanti in dobavitelji blaga, izvaja plačila prevzemnikom terjatev.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze – vzroki za razvezo
Sodišče razveže zakonsko zvezo, če je ta iz kateregakoli vzroka nevzdržna. Ni pomembno, kateri od zakoncev je kriv za takšno stanje in ali je sploh kateri od njiju kriv.
sodna ureditev meje – povračilo stroškov – sodna poravnava
Sodna poravnava je sporazumna ureditev spora, ki naj bi izboljšala položaj obeh in ne le ene stranke, zato zakon določa, da če ni v poravnavi drugače dogovorjeno, vsaka stranka krije svoje stroške.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082850
URS člen 22, 53, 53/3, 54. Konvencija o otrokovih pravicah člen 20. ZZZDR člen 116, 116/1, 120, 134, 141, 141/2, 170. ZNP člen 48, 67, 67/1, 68, 134. ZPP člen 155, 243, 339, 339/2, 339/2-8.
odvzem roditeljske pravice – pravica do izjave – dokaz z izvedencem – varstvo koristi otroka – dolgotrajnost rejniškega razmerja – rejništvo z namenom posvojitve – stroški postopka
Dokaz z izvedencem v postopku za odvzem roditeljske pravice ni obligatoren.
Varstvo koristi otroka terja, da se ob dejstvu, da sta si otrok in biološki starš tujca ter dejstvu, da je skozi daljše časovno obdobje otrok z rejnikoma stkal pristne družinskopravne vezi, začasni ukrep rejništva (116. člen ZZZDR), katerega cilj je rehabilitacija biološke družine, z odvzemom roditeljske pravice spremeni v rejništvo z namenom posvojitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - plača - reparacija
Odločitev v zamudni sodbi, da je tožena stranka dolžna tožnici od določenega dne dalje do ponovne reintegracije priznati vse pravice (gre za dajatve v opisni obliki) iz delovnega razmerja, vključno z obračunom plače, predstavlja odločitev po temelju terjatve. Ker tožena stranka ni izpolnila obveznosti iz zamudne sodbe, niti ne po pravnomočnem sklepu o izvršbi, je tožnica v tem sporu pravilno opredelila zahtevke po višini (po obračunu bruto plače izplačilo posameznih mesečnih neto zneskov; zahtevek iz naslova regresa za sporni leti in plačilo odškodnine za čas odpovednega roka ter odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Zato je imela tožnica v tem sporu vso podlago za uveljavljanje denarnih zahtevkov po višini.
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, je dolžna nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
ZIZ člen 53, 53/2, 62. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 12.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora
Navodilo za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo, ki je sestavni del Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, eksplicitno določa oznake verodostojnih listin na način, da je dolžniku kljub temu, da verodostojna listina ni priložena k predlogu za izvršbo, vsaj po oznaki zahtevka lahko jasno, na kakšni podlagi upnik terja denarno terjatev od dolžnika in je zato pričakovati, da se dolžnik v ugovoru lahko izjasni do upnikove terjatve. Ker vlaga upnik predlog za izvršbo na podlagi kataloške številke 9 z oznako „menični porok za podjetje T. d.o.o.“, omenjena kataloška številka pa v Navodilu za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo ni navedena, je potrebno šteti, da je ugovor dolžnika obrazložen.
izvedensko mnenje – trditvena podlaga – postavitev drugega izvedenca
Procesna določila glede postavitve in izvedbe dokaza z izvedencem so povsem jasna in pritožnica ne more zakonske ureditve zaobiti z utemeljevanjem, da je A., ki ima sicer status sodnega izvedenca (vendar ni bil postavljen v tem postopku) podal strokovno mnenje, pač pa je upoštevaje določila ZPP glede zaslišanja prič le izpovedal svoje (posredno) videnje dogodka in nastanka škode.
Sodišče drugega izvedenca ne postavi takrat, ko katera izmed strank ni zadovoljna z že podanim izvedeniškim mnenjem, pač pa takrat, ko stranka substancirano in utemeljeno izpodbija strokovnost oziroma izhodišča podanega izvedeniškega mnenja.
umik tožbe - ustavitev postopka - pravdni stroški - pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev
ZOdvT v tar. št. 6002 določa pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade, vendar največ v znesku 20,00 EUR. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki priznalo pavšalni znesek v višini 20,00 EUR, čeprav v konkretnem primeru znaša 20 % nagrade manj kot 20,00 EUR. Zato je pritožba v tem delu utemeljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057271
ZIZ člen 46, 46/2, 138, 138/1. OZ člen 190, 190/3, 193. ZPP člen 7.
odpadla pravna podlaga – neupravičena obogatitev - odprava klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – poplačilo upnika v izvršbi – razpravno načelo
Bistveni pogoj in s tem podlaga za izplačilo zarubljenih sredstev upniku je pravnomočnost sklepa o izvršbi. Zarubljena denarna sredstva na dolžnikovem računu se namreč lahko izplačajo upniku šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Čeprav se izvršba začne opravljati tudi pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, upnik pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi ne more biti poplačan. Z odpravo klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, je odpadla pravna podlaga za izvedeno izvršbo. V obravnavanem primeru je bilo torej poplačilo upnika v znesku 687,18 EUR izplačano po podlagi, ki je kasneje odpadla. Sprejeta odločitev za povračilo navedenega zneska ter pripadajočih zamudnih obresti je pravilna in skladna s 3. odstavkom 190. člena OZ in 193. členom OZ.
Iz 6. 1. 2. točke predpogodbe jasno in nedvoumno izhaja, da se je tožena stranka zavezala, da bo postopek komasacije oziroma parcelacije v pogodbeno dogovorjenem roku končan. Navedeno pogodbeno določilo je jasno in ne dopušča drugačnih razlag. Stališče sodišča prve stopnje, da se tožena stranka k temu ni mogla zavezati in se ni zavezala zato, ker postopek parcelacije oziroma komasacije ni v njeni pristojnosti, je materialnopravno zmotno. Takšna zaveza tožene stranke temelji na načelu prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ) in ne nasprotuje prisilnim predpisom. Da se je tožena stranka zavezala poskrbeti, da bo najkasneje do 1. 10. 2009 postopek parcelacije oziroma komasacije končan, je mogoče zaključiti tudi ob razlagi drugih pogodbenih določil. Iz predpogodbe izhaja, da je bil namen pravdnih strank pri sklepanju predpogodbe po izvedeni parcelaciji skleniti prodajno pogodbo, na podlagi katere bo tožeča stranka kot kupec na zemljišču pridobila lastninsko pravico (točka 1.3. predpogodbe).Tožena stranka je bila dolžna poskrbeti, da bo predmet prodaje znan, torej da bo parcela odmerjena in zemljiškoknjižno ter katastrsko urejena. Zgolj s sklenitvijo pogodbe o komasaciji in vložitvijo zahteve za uvedbo postopka na upravni organ, pa predmet prodaje (parcela) še ni bil dokončno oblikovan.
Pritožba zatrjuje, da so bila posamezna dejanja v zvezi s prenosom lastninske pravice na toženca opravljena že pred sklenitvijo darilne pogodbe, kar pa ne more izpodbiti verjetnostne ugotovitve prvega sodišča, da je bila darilna pogodba in aneks sklenjen s tožencema prav iz razloga, da bi se na ta način škodovalo tožniku pri uveljavljanju njegove terjatve zoper dolžnika, saj je bila sporna pogodba sklenjena 28. 2. 2012, na dan zapadlosti upnikove terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063943
OZ člen 922, 924.
zavarovalni primer – splošni pogoji – kogentnost določil OZ – zavestno delovanje – škoda
Pri vseh zavarovalnih primerih v prometu gre za vsaj delno zavestno delovanje voznika, ko se na primer odpravi na pot in se mu zgodi prometna nesreča. Tako je utemeljevanje tožene stranke, da je bilo nakladanje in razkladanje tovora zavestno in da je škoda, ki je nastala pri razkladanju, posledica voznikove volje, napačno. Gotovo, da je s tem, ko je tovor naložil in ga razkladal, zavestno ravnal, kar pa še ne pomeni, da je po njegovi volji nastala škoda na vozilu.
Predlog za vzpostavitev etažne lastnine lahko vloži oseba, ki razpolaga s pravnim naslovom, s katerim izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na določenem posameznem delu stavbe, ne glede na to, da je že vknjižena v zemljiški knjigi kot solastnik.