invalid III. kategorije - uveljavljanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije
Ob priznanih omejitvah je pri tožniku še nadalje podana III. kategorija invalidnosti in zmožnost opravljanja drugih ustreznih del v okviru štiriurnega delovnega časa. Pri tožniku ne gre za pridobitno dela nezmožnost, pač pa je v skrajšanem štiriurnem delovnem času še vedno zmožen za drugo ustrezno delo, ki bi ga opravljal z omejitvami. Zato tožnikov zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Po prvem odstavku 246. člena ZUJF javnemu uslužbencu, ki na dan uveljavitve tega zakona izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, na podlagi prvega odstavka 36. člena v povezavi s 54. členom oziroma četrtim odstavkom 130. člena ali 402. člena in 404. člena ZPIZ-1 pogodba o zaposlitvi preneha veljati. Tožnik je spornega dne pridobil pravico do starostne pokojnine, zato je tožena stranka imela pravno podlago, da je tožniku na podlagi 246. člena ZUJF izdala sklep, da tožniku preneha veljati pogodba o zaposlitvi.
ZZVZZ člen 12, 12/1, 15, 15/1, 15/1-5, 22, 78, 78/2, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 2, 9. URS člen 155, 158.
lastnost zavarovanca - družinski član - opravljanje samostojne pridobitne dejavnosti - samostojni podjetnik - edini poklic - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje za nazaj - pravnomočnost
Pri odločanju o spremembi lastnosti zavarovanca zaradi drugačne podlage za zavarovanje se ni mogoče sklicevati na to, da bi spremenjena podlaga zavarovanja veljala za nazaj, vse od vzpostavitve pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje, saj lahko ob izpolnjenih pogojih pride do spremembe statusa zavarovanca zaradi spremenjene podlage zavarovanja le za naprej.
Ob izostanku izrecne zakonske ureditve o spremembi statusa zavarovanca, ki je že obvezno zdravstveno zavarovan na drugi - nepravi podlagi, od dneva nastanka pravnega razmerja, ki je temelj za spremembo, je odločitev tožene stranke, da ima tožnik lastnost zavarovanca iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti kot edini poklic v spornem obdobju po 5. tč. 1. odstavka 15. člena ZZVZZ nezakonita. Pri tem za pravilno rešitev zadeve ni relevantno, da je bil tožnik v spornem obdobju zavarovan na nepravilni podlagi kot družinski član po 22. členu ZZVZZ, čeprav je bil v tem obdobju vpisan v Poslovni register Slovenije kot oseba, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic po 5. tč. 1. odstavka 15. člena ZZVZZ. V pravnomočno urejeno razmerje bi lahko tožena stranka z odločbo z učinkom za nazaj posegla le v primerih in po postopku, predpisanem z zakonom, tega pa veljavni ZZVZZ ne ureja.
Predmeti lizinga so bili res ukradeni in v okviru kazenskega postopka zaseženi, vendar ni mogoče mimo neprerekane ugotovitve sodišča prve stopnje, da so bili vsi predmeti že po dobrih treh mesecih vrnjeni toženi stranki kot njihovemu lastniku. Ko so bili predmeti lizinga vrnjeni toženi stranki, je ta pozvala tožečo stranko, da jih prevzame. Ker tožeča stranka tega ni želela, je na koncu tožena stranka predmete lizinga prodala. Za tako ravnanje je imela tožena stranka v razmerju do prvotnih lastnikov podlago v določbi 64. člena SPZ, po kateri je na predmetih lizinga veljavno pridobila lastninsko pravico (in na kar je tožena stranka ves čas postopka, pa tudi še v odgovoru na pritožbo, opozarjala). Povedano pa pomeni, da predmeti lizinga niso imeli pravne napake, saj je tožena stranka s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe na njih veljavno pridobila lastninsko pravico. Zgolj začasna evikcija pa, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, po veljavni sodni praksi ne daje podlage za avtomatično razdrtje pogodbe.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Pravna teorija in večinska sodna praksa stojita na enotnem stališču, da gre v primeru pripoznave v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave za institut, ki ga je treba enačiti z institutom pripoznave v pravdnem postopku, saj gre pri stečajnem postopku oziroma pri postopku prisilne poravnave za logično nadaljevanje pravdnega postopka. Gledano celovito je treba zato šteti, da je tožeča stranka prek priznanja svoje terjatve v postopku prisilne poravnave z zahtevkom zoper toženo stranko uspela (njen zahtevek je bil pripoznan), zato ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške pravdnega postopka na podlagi 157. člena ZPP.
Najemne pogodbe ni mogoče odpovedati s tožbo, če najemodajalec predhodno, z opominom z vsebino iz 3. odstavka 103. člena SZ-1, ni pisno opozoril najemnika, ki krši najemno pogodbo. Najemodajalec mora poskrbeti, da je najemnik dejansko seznanjen z opominom, z vsebino kot jo določa zakon. Bistvo 3. odstavka 103. člena SZ-1 je v tem, da se najemniku omogoči, da svojo obveznost izpolni in se seznani s posledicami, če tega ne bo storil. Dokazno breme glede dejanske seznanjenosti najemnika je na najemodajalcu.
izplačilo letne premije - pogodba o opravljanju poslovodne funkcije
V pogodbi o opravljanju poslovodne funkcije sta se pravdni stranki dogovorili, da ima tožnik v letu 2010 pravico do letne premije v višini 10 % letnega dobička pred obdavčitvijo v skladu z določitvijo družbenikov. Tožnik je imel pravico do celotne dogovorjene letne premije za leto 2010 ne glede na dejstvo, da je pričel poslovodno funkcijo opravljati 16. 4. 2010. V pogodbi namreč ni nobene določbe, ki bi dajala podlago za potrditev stališča tožene stranke, da je tožniku v letu 2010 pripadal le sorazmerni del dogovorjene letne premije.
ZJU člen 25, 25/2, 95, 95/1. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence člen 3.
delo izven opisa delovnega mesta - javni uslužbenci - položajni dodatek
Odreditev drugega dela je zakonska možnost delodajalca. Ob izdaji izpodbijanega sklepa o odreditvi drugih del in nalog so bili izpolnjeni vsi pogoji v skladu s 95. členom ZJU za odreditev drugega dela tožnici, zato so njene pritožbene navedbe o neupravičeni odstranitvi z dela neutemeljene.
Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence v 3. členu določa, da je položajni dodatek del plače, ki pripada javnemu uslužbencu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem ali izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske enote, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva. Tožnica ni opravljala del v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem del v notranji organizacijski enoti v času veljavnosti sklepa o odreditvi drugih del in nalog, zato tožnici položajni dodatek ne pripada.
ZJU člen 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3, 149/3. ZDR člen 2.
premestitev - javi uslužbenec
Tožena stranka je izkazala utemeljen razlog za premestitev tožnika (to je, da se ponovno vzpostavi učinkovito oziroma smotrno delo pri toženi stranki). V domeni delodajalca in ne delavca je, da se odloči, katere ukrepe je potrebno sprejeti za zagotovitev učinkovitosti in smotrnosti delovnega procesa, sodišče pa ni pristojno in ne more ocenjevati, kako je oz. bo konkretna premestitev vplivala na učinkovitost organa. Premestitev tožnika tudi ni predstavljala sankcioniranja zaradi določene zadeve. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov o premestitvi utemeljeno zavrnilo.
plača - plačilo za delo - dokazno breme - pisni obračun plače
Res je, da je na tožeči stranki trditveno in dokazno breme glede vseh dejstev, ki so potrebna za nastop s tožbo uveljavljane posledice, v konkretnem primeru torej za nastanek obveznosti toženca, da tožnici plača neizplačane plače ter zanjo obračuna neplačane prispevke. Vendar pa je ob zatrjevanju tožnice, da ji toženec nikoli ni izstavil plačilnih list in da ji je plačal le del zapadlih plač in da tudi ni v celoti poravnal prispevkov, ki se obračunavajo od plače, dokazno breme glede neizplačanih plač, obstoja plačilnih list in plačila prispevkov prešlo na toženca. Toženec, ki trdi, da je izstavil plačilne liste, bi to svojo trditev moral dokazati tako, da jih predloži. Toženec je bil na podlagi tretjega odstavka 135. člena ZDR tožnici dolžan ob vsakem izplačilu plače izdati pisni obračun plače, česar ni storil. Zato je tožničin zahtevek iz tega naslova utemeljen.
pravno varstvo - javni uslužbenec - opravljanje dela po navodilih in odredbah
Delodajalec, ki delavca premesti na drugo delovno mesto, od delavca lahko zahteva predajo dela in sredstev za delo, ki mu jih je izročil za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu. Tožnica v času, ko ji je bila pisna odredba izdana, dela ni več opravljala v sporni enoti, zato je tožena stranka, zaradi zagotovitve kontinuitete delovnega procesa, od nje imela pravico zahtevati, da svoji naslednici preda delo in predmete, last tožene stranke, ki so bili neposredno povezani z opravljanjem dela v tej enoti in jih tožnica na novem delovnem mestu v drugi enoti ni več potrebovala.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – domnevna baza – subjektivni pogoj izpodbojnosti – objektivni pogoj izpodbojnosti – običajen rok izpolnitve – trditveno in dokazno breme – prekoračitev trditev – načelo kontradiktornosti – pravilo vračanja neupravičeno pridobljenega – kondikcijski zahtevek – pobot zaradi nadomestne izpolnitve – verižna kompenzacija – stroški postopka – potni stroški pooblaščenca – odvetnik v kraju izven območja sodišča
Izpodbijani pravni dejanji sta bili storjeni v obdobju zadnjih treh mesecev pred uvedbo stečajnega postopka nad tožečo stranko. Zato je bila tožena stranka dolžna trditi in dokazati, da takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, ni vedela oziroma ni morala vedeti, da je tožeča stranka insolventna. Glede na domnevno bazo bi torej morala trditi in dokazati bodisi, da dejanje ni bilo storjeno v obdobju zadnjih treh mesecev pred uvedbo stečajnega postopka, bodisi da je ob dolžnem in skrbnem ravnanju pri sklepanju izpodbijanih poslov utemeljeno sklepala, da tožeča stranka ni insolventna.
Tožeča stranka zatrjevala obstoj verižne kompenzacije, glede katere se je sodna praksa že večkrat izrekla, da dejansko ne gre za pobot, ampak za odpuste dolga.
Tožnici je bila izrečena sankcija za težjo disciplinsko kršitev. Očita se ji hudo nedostojno, nasilno ali žaljivo obnašanje do strank in sodelavcev pri opravljanju dela, in sicer do predpostavljenega direktorja urada. Tožena stranka ni dokazala, da je tožnica storila očitano težjo disciplinsko kršitev, zato sta izpodbijana sklepa o denarni kazni zaradi disciplinske kršitve nezakonita.
Pri izvajanju nove sistemske ureditve socialno varstvenih prejemkov po ZSVarPre in ZUPJS, ki sta se dejansko začela uporabljati s 1. 1. 2012, ni mogoče zakonito poseči v pridobljeno pravico po prej veljavnih predpisih na način, kot se zavzema tožena stranka. Tudi v konkretnem primeru je bilo po ugotovitvi, da tožnik po novi pravni ureditvi več ne izpolnjuje pogojev za denarno socialno pomoč, niti za kakšno drugo pravico iz sistema socialne varnosti, mogoče pravnomočni posamični upravni akt, na podlagi katerega je bil pred tem več let uživalec denarne socialne pomoči, z odločbo z dne 16. 4. 2012 zakonito razveljaviti z učinkom za naprej, kot je razsojeno z izpodbijanim delom prvostopenjske sodbe, ne pa za nazaj s 1. 1. 2012.
Evropska konvencija o izročitvi člen 12, 12/2, 14, 14/1, 14/1-a. ZKP člen 521, 522, 522/1, 522/1-10, 523, 523/3, 523/3-3.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – pogoji za izročitev tujca – sojenje v nenavzočnosti – prošnja in dokazila – načelo specialnosti
V postopku izročitve obdolženega tujca državi prosilki je podan primer iz 14. člena Evropske konvencije o izročitvi, ko se lahko proti izročeni osebi, tedaj obdolženemu tujcu, uvede postopek ali izvrši obsodba tudi za katerokoli drugo kaznivo dejanje, ki je bilo storjeno pred njeno izročitvijo in ne samo tisto, zaradi katerega je bila izročena pod pogojem, kot je predpisano v a) točki 1. odstavka 14. člena Evropske konvencije o izročitvi, če pogodbenica (tedaj zaprošena država Republika Slovenija), ki je izročeno osebo izročila, v to privoli.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pisno opozorilo - ponavljanje kršitev
Tožniku (vozniku avtobusa) je bilo izdano pisno opozorilo pred odpovedjo, ker od potnic ni pobral voznine in jim ni izdal vozovnice. Tožnik je izpodbijal utemeljenost pisnega opozorila po prvem odstavku 83. člena ZDR, zato bi sodišče prve stopnje moralo vsebinsko preveriti njegovo utemeljenost.
Tudi če kršitev, zaradi katere je bila podana redna odpoved, sama zase morda ne bi bila dovolj resna in utemeljena, je treba upoštevati, da prejšnja opozorila niso dosegla svojega namena in je tožnik s kršitvami nadaljeval.
Iz zemljiške knjige je razvidno, da je bil v zemljiški knjigi vpis na drugo toženo stranko izveden neposredno od tožeče stranke (na podlagi drugega odstavka 150. člena ZZK-1). Prva tožena stranka torej v zemljiški knjigi ni bila nikoli vpisana kot lastnica sporne nepremičnine. Stališče sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka zahtevati tudi neveljavnost in izbris vpisa na prvo toženo stranko, je zato napačno. Namen izbrisne tožbe je doseči izbris tistega vpisa, za katerega se izkaže, da je materialnopravno neveljaven. V predmetni zadevi je to vpis, opravljen pod Dn. št. 1, zato drugačnega zahtevka tožeča stranka niti ni mogla postaviti. Res pa je, da je v pravdi potrebno ugotoviti materialnopravno neveljavnost obeh podlag za ta vpis, to je pogodbe z dne 30.11.2011 med tožečo in prvo toženo stranko in pogodbe z dne 14.12.2011 med prvo in drugo toženo stranko.
ZDR-1 člen 17, 17/3, 18, 200, 200/1, 200/2, 200/3.
obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - elementi delovnega razmerja
Tožnik je delal pri toženi stranki na način, da so izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja v smislu 4. člena ZDR-1 (delo je opravljal po navodilih delodajalca; vključen je bil v delovni proces; za delo je prejel plačilo). Tožnik je bil vsakodnevno prisoten na delu približno 8 ur. Tožena stranka je določala vsebino njegovega dela, torej sestavo in montažo televizijskih prispevkov ter mu pri tem dala dodatne pogoje glede montaže. Zato je tožnikov zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja utemeljen.
ZDSS-1 člen 42, 42/2. ZJU člen 24, 25. ZUJIK člen 45, 45/1.
zavrženje tožbe - javni zavod - sodno varstvo - notranji postopek pri delodajalcu - procesna predpostavka
Za toženo stranko, ki je javni zavod na področju kulture, velja ZUJIK, ki v prvem odstavku 45. člena napotuje na ZJU. Ta v 24. in 25. členu določa notranji postopek pri delodajalcu, ki je procesna predpostavka za sodno varstvo. Ker tožnica pred vložitvijo tožbe ni vložila pritožbe zoper podano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni podana procesna predpostavka za sodno varstvo, zato je sodišče prve stopnje njeno tožbo pravilno zavrglo.