taksa za zavlačevanje postopka - sankcija - krivdno ravnanje pooblaščenca - rok za odgovor na pripravljalno vlogo - preklic naroka
Pritožnica v pritožbi navaja, da je v vmesnem času tudi tožnik vložil pripravljalno vlogo, katero je sodišče prejelo 5. 11. 2019, odpremilo 7. 11. 2019 in jo je pritožnica po lastnih navedbah prejela 12. 11. 2019. Nanjo prej kot v (pretečenih) trinajstih dneh ni mogla odgovoriti. To za izrek kaznovalnega ukrepa ni relevantno. Dejstvo je namreč, da je bila pritožnica pravočasno (in sočasno s tožnikom) opozorjena na možnost izreka sankcije (več kot mesec dni pred narokom). Tako je imela tudi sama možnost, da bi pravočasno vložila pripravljalno vlogo (ki bi bila lahko nadalje pravočasno vročena v seznanitev tožniku).
stroški postopka - obrazložen dopis - nagrada za pripravljalno vlogo - vsebina vloge - obrazložena vloga
Vloga, ki jo je tožnica poimenovala "pripravljalna vloga" (pripombe na prejeto izvedensko mnenje) z dne 17. 12. 2024, ni vloga v smislu 2. točke tar. št. 16 OT, torej obrazložena vloga, za katero se prizna 225 točk. V tem primeru gre za obrazložen dopis po 3. točki 43. člena OT, za katerega tožnici pripada 50 točk. Tožnica je sodišču namreč zgolj sporočila, da se s podanim izvedenskim mnenjem strinja, medtem ko drugih navedb, ki bi kakorkoli vplivale na sam potek postopka, vloga ne vsebuje.
samostojni dokazni postopek z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - izdaja sklepa - pravica do pritožbe - smiselna uporaba določb zakona - postopek za zavarovanje dokazov - nedovoljenost pritožbe - pritožba ni dovoljena - sklep procesnega vodenja - namen postopka
Smiselna uporaba določb posameznega zakona pomeni uporabo teh določb v obsegu in na način, ki ustreza naravi (vsebini) pravnega razmerja, ki naj se z uporabo teh določb uredi. V šestem odstavku 267. člena ZPP je določeno, da zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za zavarovanje dokazov in zoper sklep, s katerim se odloči, da se začne izvedba dokazov, še preden se sklep vroči nasprotniku, ni pritožbe. Ob smiselni uporabi določbe je sklep, s katerim je bil pred pravdo imenovan izvedenec, treba šteti kot sklep, s katerim je ugodeno predlogu.
zamudna sodba - pravilno vročanje - oseba, pooblaščena za sprejem
Za vročanje tožencu velja 133. člen ZPP, na podlagi katerega se pisanje lahko izroči tudi osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. S to določbo skladna je bila vročitev tožbe B. B., ki je prav tako delal v pekarni in s katerim se je toženec izrecno dogovoril, da mu bo predajal prevzeto sodno pošto. Morebitni zapleti s sodno pošiljko po pravilno opravljeni vročitvi, ki se zgodijo v sferi naslovnika (sem spada tudi primer, če pošiljke B. B. ni izročil tožencu), nimajo vpliva na presojo pravilnosti vročitve.
dodatek za pomoč in postrežbo - osnovne življenjske potrebe - samostojno hranjenje
Dejstvo, da tožnica potrebuje delno pomoč pri slačenju in oblačenju ter obuvanju in sezuvanju, ne pomeni nezmožnosti zadovoljevanja življenjske potrebe iz tega aspekta. Zaključka sodišča prav tako ne izpodbije trditev tožnice, da se lahko samostojno giba v stanovanju le s pomočjo palice, zunaj pa ni sposobna hoje daljše od 500 m. Določilo drugega odstavka 101. člena ZPIZ-2 določa, da gre za nezmožnost zadovoljevanja osnovnih življenjskih potreb iz naslova samostojnega gibanja v stanovanju ali zunaj njega, kadar oseba niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more opravljati te funkcije. Pri tožnici pa je izkazano, da je sposobna gibanja s pomočjo palice in da ne zmore le gibanja zunaj stanovanja, ki je daljše od 500 m.
Kriterij "samostojnega hranjenja" je nedoločen pravni pojem. Samostojno hranjenje ne predstavlja nabave niti priprave hrane, temveč zmožnost izvajanja usklajenih dejanj z rokami s pripravljeno hrano.
vrnitev v prejšnje stanje - očitno neutemeljen predlog - pogoji za odločitev brez naroka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženec predlagal vrnitev v prejšnje stanje iz očitno neupravičenega razloga, v drugem odstavku 120. člena ZPP pa je imelo podlago za to, da je tak predlog brez razpisa naroka zavrnilo.
Pri tožnikovem primarnem in podrednem zahtevku, s katerima na isti dejstveni podlagi uveljavlja enako izpolnitev, razlikujeta pa se glede višine glavnice ter glede višine zamudnih obresti in njihovega teka, gre za navidezno kumulacijo zahtevkov. Ker tožnik v konkretnem primeru ni uveljavljal drugega zahtevka (poleg obstoječega), ki bi v primeru zavrnitve primarnega od sodišča terjalo odločanje tudi o podrednem zahtevku v smislu tretjega odstavka 182. člena ZPP, ne gre za spremembo tožbe in sodišču prve stopnje ni bilo treba odločiti o njeni (ne)dopustitvi.
Tako iz vsebine vloge kot njenega poimenovanja izhaja, da gre za umik tožbe v še preostalem nepripoznanem delu, pri tem pa ni relevantno ločevanje med primarnim in podrednim zahtevkom, saj gre za enoten zahtevek, zato je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 188. člena ZPP postopek v še preostalem delu utemeljeno ustavilo.
Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 5. ZPIZ-1 člen 103. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1.4, 196. URS člen 2, 14, 49, 52. ZZRZI člen 40, 40/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - obveznost prilagoditve delovnega mesta - nesorazmernost - obveznost delodajalca - invalid III. kategorije invalidnosti - delo s skrajšanim delovnim časom
Toženka jedokazala, da je pri drugih delodajalcih preverila, ali lahko ponudijo tožnici ustrezno delo (prvi odstavek 40. člena ZZRZI). Noben predpis delodajalcu (in sodišču v sodnem postopku) ne nalaga obveznosti, da bi moral z izvedencem medicine dela pri drugi družbi preveriti, ali je dejansko imela ali ne na razpolago ustrezno delovno mesto za delavca, kateremu je delodajalec nameraval odpovedati pogodbo o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Tudi za družbe, ki so med seboj povezane, takšna obveznost ni predpisana.
Določbo 196. člena ZDR-1, na podlagi katere mora delodajalec delavcu, pri katerem je ugotovljena preostala delovna zmožnost, v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zagotoviti opravljanje drugega dela, ustreznega preostali delovni zmožnosti, je treba razlagati v luči Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. 11. 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu. Ta v 5. členu z namenom zagotovitve skladnosti z načelom enakega obravnavanja, kar zadeva hendikepirane osebe, zahteva zagotovitev razumnih prilagoditev; delodajalce obvezuje k sprejemu ustreznih ukrepov glede na potrebe v konkretni situaciji, da se hendikepirani osebi omogoči dostop, sodelovanje ali napredovanje v službi ali usposabljanje, razen če bi taki ukrepi delodajalca nesorazmerno obremenili. Glede na uvodno izjavo št. 17 se ne zahteva, da se obdrži v službi ali usposablja posameznika, ki ni usposobljen, zmožen in na razpolago za izpolnjevanje bistvenih funkcij zadevnega delovnega mesta ali za ustrezno usposabljanje.
ZFPPIPP člen 38, 232, 232/3, 234, 234/1, 234/3, 234/4.
začetek stečajnega postopka - pritožba družbenika - aktivna legitimacija za pritožbo - domneva insolventnosti
Iz izreka ustavne odločbe U-I-151/24, izhaja, da lahko pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka nad družbo z omejeno odgovornostjo vloži tudi družbenik stečajnega dolžnika.
kršitev pojasnilne dolžnosti - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Pri odmeri odškodnine zaradi nepremoženjske škode, ki je posledica kršitve pojasnilne dolžnosti zdravstvenega osebja, je bistveno, da je neizpolnitev oziroma nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti odškodninsko pravno pomembna takrat, ko se uresniči s posegom povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda. Kot izhaja iz pravnomočne sodbe o temelju zahtevka, tožnica ni bila opozorjena na možnost, da po operaciji lahko pride do vkleščenja intradigitalnega živca, kar je zelo pogost zaplet pri tovrstnih operacijah Halux valgusa (20%), tak zaplet pa se je pri tožnici tudi uresničil. Zato je bilo treba pri odmeri odškodnine upoštevati vse posledice tako prve, kot druge operacije.
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161. ZNP-1 člen 7, 42, 101, 102, 102/3. ZPP člen 163, 163/6, 339, 339/2, 339/2-14, 340, 341.
varstvo, vzgoja in preživljanje otroka - vezanost sodišča na predlog - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - ogroženost otroka - dokazovanje s stopnjo verjetnosti - začasna odredba o preživnini - bistveno spremenjene okoliščine - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - zmotno materialnopravno stališče sodišča - regulacijska začasna odredba - preživninske potrebe otroka - preživninska dolžnost staršev - stroški postopka
V skladu s stališči prevladujoče sodne prakse je treba začasno odredbo o preživljanju otroka izdati, če je ogroženo njegovo nujno (eksistenčno) preživljanje, pri čemer je treba izkazati verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (t.j. ne prispeva k preživljanju otroka). Pri nujnih (eksistenčnih) potrebah otrok se upoštevajo zgolj stroški prehrane, oblačila in obutve, kozmetike in stanovanjski stroški, ne pa stroški za izvenšolske dejavnosti in dodatne šolske aktivnosti. Čeprav se otroški dodatek po ustaljeni sodni praksi pri višini preživnine v rednem postopku ne upošteva, pa ga je treba upoštevati pri presoji vprašanja, ali je zaradi neplačevanja preživnine otrok eksistenčno ogrožen v smislu 161. člena DZ.
Po oceni sodišča druge stopnje dejstvo, da je predlagatelj v priporu in ne more več preživljati mld. A. A. v naravi, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo iz leta 2020, in da svoje preživninske obveznosti ne izpolnjuje niti v denarju, predstavlja bistveno spremenjeno okoliščino, ki utemeljuje spremembo odločitve o preživnini, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v 25. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor zoper sklep o izvršbi - zavrnitev ugovora - obrazloženost ugovora - upoštevne navedbe - ugovorne navedbe - razlogi za ugovor
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z oceno sodišča prve stopnje o neobrazloženosti dolžnikovega ugovora. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da dolžnikove ugovorne navedbe o zdravstvenih težavah in slabem finančnem stanju oziroma premoženjskem stanju v okviru obravnave ugovornih razlogov niso upoštevne. Zato je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je dolžnikov ugovor kot neobrazložen zavrnilo (četrti odstavek 58. člena ZIZ).
obnova postopka - sprememba pravne kvalifikacije - pravica do obrambe
Za obnovo postopka na podlagi 416. člena se ne zahteva obstoj kakšnega od obnovitvenih razlogov iz 410. člena; zadostuje, da je bila obsodilna sodba sprejeta na podlagi predpisa, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo ali odpravilo. Obnova je seveda dopustna tudi, če je ustavno sodišče razveljavilo ali odpravilo samo del predpisa; bistveno je, da je razveljavilo ali odpravilo določbo, na katero se opira obsodilna sodba. Glede na navedeno je prvostopenjsko sodišče v točki 5 izpodbijanega sklepa povsem pravilno in v ničemer pomanjkljivo zaključilo, da je s pritožbeno izpostavljeno odločbo Up-1702/22 z dne 14. 3. 2024 USRS razveljavilo sodbo VSRS in zadevo vrnilo v novo odločanje, ni pa razveljavilo nobenega predpisa (ali dela predpisa), na podlagi katerega je bila izdana pravnomočna obsodilna sodba. Ker torej USRS ni razveljavilo ali odpravilo predpisa, na podlagi katerega je bila izdana pravnomočna obsodilna sodba, ni pogojev za vložitev zahteve za spremembo pravnomočne sodbe po 416. členu ZKP.
Razveljavitev zadeve s strani Vrhovnega sodišča in vrnitev sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ne more predstavljati ovire za ponovno odreditev pripora, še posebej, ker v opisanem primeru ni predvideno odločanje o priporu s strani Vrhovnega sodišča. Odločitev Vrhovnega sodišča o prekinitvi prestajanja zaporne kazni temelji na četrtem odstavku 423. člena ZKP ter je logičnega posledica dejstva, da zoper obtoženca več ne obstaja pravnomočna obsodilna sodba. Za ponovno odreditev pripora ni potrebno, da bi se pojavili novi razlogi, temveč gre zgolj za presojanje pripornih razlogov po 207. členu ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00087159
OZ člen 190, 196, 198,199, 375, 375/1, 381. SPZ člen 66, 66/1. ZPP člen 252, 252/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 365.
nepremičnina v solastnini - upravičenja solastnika - način izvrševanja soposesti - odvzem soposesti - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - neupravičena pridobitev - korist in prikrajšanje solastnika - primerna višina uporabnine - poštena uporaba procesnih pravic - poslovodstvo brez naročila - nepravočasna dopolnitev pritožbe
Solastniki lahko posest izvršujejo skupaj ali deljeno, pri čemer vsak soposestnik dejansko oblast izvršuje na fizično določenem delu stvari. Izvrševanje lastninske pravice vsakega solastnika na celi stvari je omejeno s solastninsko pravico drugih solastnikov. Dejanska raba stvari v solastnini, ki ni sorazmerna z idealnimi deleži, pomeni korist za enega od solastnikov in prikrajšanje za druge. Po ustaljeni sodni praksi pa zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene obogatitve.
tretja oseba - odškodnina za premoženjsko škodo - požar na avtomobilu - pogodba o zavarovanju avtomobilske odgovornosti - posestnik
Sodišče prve stopnje se je v predmetni zadevi pravilno ukvarjalo s vprašanjem, ali ima tožnik položaj tretje osebe. V času škodnega dogodka je namreč bilo vozilo v posesti tožnika, ki je vozilo prevzel v popravilo, ko je nekaj dni pred škodnim dogodkom slednjega prevzel v Mariboru in ga prepeljal na dvorišče svojega podjetja, kjer ima delavnico in je tako bil v času škodnega dogodka posestnik vozila po volji lastnika in kot takšen ne more imeti položaja tretje osebe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085774
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 87, 88, 88/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1.
kreditna pogodba v CHF - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nastanek težko nadomestljive škode - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe - posledice ničnosti pogodbe
Razlaga, da bi sodišče lahko začasno odredbo izdalo le, če bi tožnika izkazala finančno ogroženost, je v nasprotju z evro skladno razlago položaja potrošnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00085628
ZPP člen 154, 154/1, 224, 224/1, 224/4, 318, 338, 338/1, 338/2. SZ-1 člen 112, 112/3, 112a.
ugodilna zamudna sodba - omejeni pritožbeni razlogi v pritožbi zoper zamudno sodbo - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi - pravilna vročitev tožbe v odgovor - osebna vročitev tožbe fizični osebi - strankin podpis na vročilnici - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje zakonske domneve - pavšalno zanikanje - nepoznavanje prava - ignorantia iuris nocet - neplačevanje najemnine in stroškov - kršitev najemne pogodbe - opozorilo pred odpovedjo najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - odločitev o pravdnih stroških - slabo premoženjsko stanje
V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar golo zanikanje prejema pošiljke, brez ustrezne obrazložitve in dokazov, ne zadostuje za izpodbitje zakonske domneve.
Toženka se s sklicevanjem na slabo premoženjsko stanje ne more razbremeniti obveznosti povračila pravdnih stroškov.
ZPP člen 251, 253, 254, 254/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - izvedensko mnenje - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za škodo, nastalo v prometni nesreči - vrsta škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - obstoj vzročne zveze - zaslišanje izvedenca - soočenje izvedencev
Znižan dokazni standard se uporabi, če nekega dejstva po izvedbi vseh predlaganih relevantnih dokazov ni mogoče ugotoviti s stopnjo prepričanja, ne pa v primeru nepopolno izvedenega dokaznega postopka.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00085626
ZVEtL-1 člen 15, 15/1, 15/2, 17, 17/1, 17/3, 17/3-2, 23, 23/1, 23/3, 24, 27, 30, 35, 35/1, 48. ZKN člen 23, 35. ZNP-1 člen 40, 40/1. ZPP člen 300, 300/3, 339, 339/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stavbi pripadajoča zemljiška parcela - evidentiranje zemljišča pod stavbo - razdružitev postopka - namen postopka - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - skupni del stavbe - večstanovanjska stavba - samostojen objekt - sporazum o delitvi solastnine - fizična delitev stvari v naravi - pravica zahtevati razdružitev solastne stvari - dokazna pravila - dokazna domneva - bolj verjetna pravica - materialna pravnomočnost - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv kršitve na pravilnost in zakonitost odločbe - trditvena podlaga pritožbe - obseg pripadajočega zemljišča - povezanost stavbe in zemljišča - poseg v zračni prostor sosednje nepremičnine - tloris stavbe - gradbeno zemljišče - parcelacija - vzdrževanje objekta - vlaganje solastnika v solastno nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine - pogoji za prekinitev postopka - obligacijski zahtevek - povračilo stroškov postopka - skupni stroški postopka - slabo premoženjsko stanje
Namen postopka vzpostavitve etažne lastnine je uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. V konkretnem primeru imamo opravka s tako imenovano navidezno solastnino, ki je ena od oblik dejanske etažne lastnine. Prav takšni primeri, nastali pred 1. 1. 2003, so namenjeni urejanju po določbah ZVEtL-1. Postopek za delitev (razdružitev) stvari v solastnini pride v poštev samo, če imamo opravka s "pravo" solastnino. Obstoj takšne solastnine ni združljiv s položajem, kot je obravnavani, ko sta nasprotni udeleženec (z dedovanjem in darovanjem) ter predlagatelj (z nakupom) postala lastnika vsak določenih delov stavbe (njenih prostorov).
Pri etažni lastnini različen položaj zemljišča pod stavbo ni možen, kajti lastništvo zemljišča pod stavbo kot skupnega dela stavbe je neločljivo povezano z lastninsko pravico na posameznih delih. Ne glede na to, da je v zemljiški knjigi kot lastnik določenih nepremičnin vpisan le pritožnik, gre dejansko za zemljišče pod stavbo, ki je v etažni lastnini, to zemljišče pa se šteje kot skupni del stavbe v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov. Zahteva pritožnika, da ostane vpisan kot izključni lastnik dveh zemljišč, na katerih enotna stavba delno stoji, pravno ni izvedljiva.
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen obravnavanju morebitnih obligacijskih zahtevkov iz naslova povečanja vrednosti stavbe zaradi vlaganj vanjo oz. v stanovanjski del stavbe, prav tako ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev. Kot že rečeno, sodišče o lastninskih položajih odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v ZVEtL-1, udeleženci in druge osebe pa lahko svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, ki ne postane materialno pravnomočna, ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1). Postopek za vzpostavitev etažne lastnine se zato tudi ne prekinja (24. člen ZVEtL-1).