Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da vožnja z javnim prevozom med Rogatcem in Celjem traja 1 uro in 4 minute, pri čemer je pri presoji utemeljeno upoštevalo povprečni čas trajanja vožnje, upoštevajoč več povezav (voženj) tekom dneva in njihov čas trajanja. Upoštevanje povprečnega časa trajanja vožnje z javnim prevozom je namreč smiselno predvsem v primerih, kot je konkretni, ko je razpoložljivost javnega prevoza slaba, trajanje vožnje pa spremenljivo, kar pomeni, da se čas trajanja vožnje bistveno razlikuje glede na uro dneva. Z upoštevanjem povprečja se prepreči, da bi odločitev o dopustnosti premestitve temeljila na izjemno ugodnih ali izjemno neugodnih okoliščinah, ki ne odražajo dejanskega vsakodnevnega dostopa do novega kraja dela.
odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - pravnomočen sklep - odločitev o tem, kateri dokazi se naj izvedejo - ponovno dokazovanje z izvedencem - nedovoljen dokaz
Izvedba dokaza je vedno povezana z dokazovanjem določenega (zatrjevanega) dejstva - nikoli izvedba dokaza ni sama sebi namen. O trditvah glede (pre)plačila obveznosti je že bilo pravnomočno odločeno, zato dokaz s predlaganim izvedencem ne bi dokazoval ničesar, o čemer še ne bi bilo pravnomočno odločeno.
ZD člen 32, 32/1, 32/2, 174, 210/1, 210/2, 210/2-3.
zapuščinski postopek - napotitev dediča na pravdo - zahtevek za izločitev iz zapuščine - prispevek dediča k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - ugotovitev obsega zapuščine - darilna pogodba - predmet pogodbe - preuranjena odločitev - stroški v zapuščinskem postopku
Pritožnik svoj zahtevek opira na prispevek k ohranitvi/povečanju premoženja, ki je bilo predmet darilne pogodbe z 9. 2. 2021. Zato je treba prvenstveno ugotoviti, ali v zapuščino sodi tudi ta nepremičnina in v kakšnem deležu.
ZPP člen 25, 25/1, 30, 30/1, 32. DZ člen 199. OZ člen 197.
spor o pristojnosti - pristojnost okrajnega sodišča - verzijski zahtevek - stvarna pristojnost - povrnitev stroškov preživljanja - premoženjskopravni spor - spor o zakonitem preživljanju mladoletnega otroka - povrnitev izdatkov zaradi preživljanja - verzija - plačilo preživnine - zahtevek za vrnitev preživnine - vrednost spornega predmeta
Tožnica v obravnavani zadevi zahteva vrnitev zneska 4.080,000 EUR, ki predstavlja povrnitev str0škov preživljanja skupne hčerke, ker toženec ni plačeval preživnine. Gre za zahtevek na podlagi 199. člena DZ, ki je po svoji pravni naravi verzijski zahtevek in gre zato za premoženjskopravni spor. Stvarna pristojnost v premoženjskopravnih sporih pa se določi po vrednosti spornega predmeta (30. in 32. člen ZPP).
sodba na podlagi pripoznave - elaborat sodnega izvedenca kot sestavni del sodbe - pripoznava tožbenega zahtevka - vsebina pripoznave - prekoračitev tožbenega zahtevka - opredelitev služnostne trase v izreku - obseg stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti poti - izvedba dokaznega postopka - izvedensko mnenje - odmera stroškov za izvedenca - nesklepčna tožba - opozorilo stranki o nesklepčnosti tožbe - možnost popravljanja napak pri vlaganju predloga - poprava tožbenega zahtevka - neutemeljeno upiranje tožbenemu zahtevku - vodenje enotnega postopka - odločanje o stroških postopka - povod za vložitev tožbe - nagrada za posvet s stranko
Ko sodišče brez dokaznega postopka in obravnavanja spornih dejstev izda sodbo na podlagi pripoznave, jo lahko izda samo v obsegu pripoznave in ni dopustno zahtevka spreminjati ali mu nekaj dodajati, četudi gre, kot v tem konkretnem primeru, samo za tehnično opredelitev opisane služnostne poti.
ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14, 358, 358-6, 358-7. ZUTD člen 61, 61/1, 62, 62/1. ZDR-1 člen 85, 85/2, 200, 200/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost tožbe - datum vročitve - vmesna zaposlitev - priznanje pravic iz delovnega razmerja
Toženka nasprotuje ugotovitvi, da je tožnica pravočasno vložila tožbo za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi, in graja dokazno oceno glede pravilnosti vročitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi 16. 4. 2024. Pravilna je presoja, da toženka ni dokazala, da tožnica pisanja 16. 4. 2024 ni hotela sprejeti niti da bi ji vročevalec - detektiv tega dne pisanje pustil v njenem hišnem predalčniku.
Pritožbeno sodišče je po uradni dolžnosti na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbi toženke delno ugodilo in delno spremenilo I. točko izreka tako, da je iz obdobja trajanja delovnega razmerja izvzelo obdobje, ko je bila tožnica zaposlena drugje, in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (6. in 7. alineja 358. člena ZPP).
Obračun nadomestila plače in vpis v matično evidenco zavarovancev pri ZPIZ kot posledica nezakonitega prenehanja delovnega razmerja sta v celoti odvisna od tega, ali je delavcu priznano delovno razmerje, zato tožnici ni mogoče priznati pravic iz delovnega razmerja, saj v času dela pri drugih delodajalcih ne more biti hkrati v delovnem razmerju pri toženki.
Pogodbeni interes tožeče stranke se nanaša na pričakovanje, da se bo toženka po končani specializaciji pri njej zaposlila kot zdravnik specialist. Toženka se je svobodno zavezala, da bo po koncu specializacije ostala v delovnem razmerju pri tožeči stranki, v nasprotnem primeru pa povrnila stroške specializacije. Takšna obveznost toženke ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom.
ZDR-1 člen 20, 33, 34, 49, 84, 84/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZJU člen 24, 33, 35, 93, 94, 94/3, 147. ZPP člen 5, 7, 8, 214, 219a, 221, 287, 287/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 22, 23. KZ-1 člen 211, 221.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - delovni čas - enotna evidenca nepremičnin - kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - pravočasnost odpovedi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja
Za evidentiranje, ki je predmet odpovednih očitkov, ni obstajala pravna podlaga. Sodišče prve stopnje ga je pravilno pravno okvalificiralo kot kršitev pogodbe o zaposlitvi, toženkinega Pravilnika o delovnem času, 93. člena ZJU ter 33. in 34. člena ZDR-1.
Po določbi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko sodišče na predlog preživninskega upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena preživnina. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da postopek odločanja o spremembi preživnine poteka v dveh fazah; sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere od okoliščin, relevantnih za določitev preživnine, prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine po 197. členu DZ, nato pa, če je do takšne spremembe prišlo, ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 251, 251/3, 259, 259/1. ZDR-1 člen 109, 109/2, 100, 110/1, 110/1-1. ZPP člen 8, 287, 287/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - pravočasnost odpovedi - zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - kaznivo dejanje ponarejanja listin
Dejanja tožnika imajo vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena KZ-1. Tožnik, ki v okviru svojega delovnega mesta ni imel naloge opravljanja preverjanja skladnosti vozil t.i. homologacije in za opravljanje teh postopkov ni imel pooblastila s strani Javne agencije RS za varnost v cestnem prometu, je v času od 6. 12. 2022 do 20. 5. 2023 v 33 primerih nepooblaščeno opravil homologacijski postopek.
ZST-1 člen 11, 12, 12a. ZUPJS člen 18. ZPP člen 365-2
predlog za taksno oprostitev - odlog plačila sodne takse - sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov
Odjava vozila iz prometa sama po sebi na lastništvo vozila ne vpliva. Povedano drugače, tudi če so tožnikova vozila odjavljena iz prometa, to še ne pomeni, da tožnik ni njihov lastnik in da takšna vozila nimajo nobene vrednosti. Tožnik pa v predlogu za oprostitev plačila sodne takse tudi ni izkazal upravičenih razlogov, da z vozili ne bi mogel razpolagati (tretji odstavek 12.a člena ZST-1). Zato je sodišče prve stopnje v skladu z 2. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS pravilno zaključilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, ker ima premoženje v obliki osebnih vozil večje vrednosti, ki presega cenzus za taksno oprostitev.
izvršba zoper delodajalca - razlaga izvršilnega naslova - neto in bruto plača - regres - obdavčljiv dohodek
Glede na določila davčnih in delovnopravnih predpisov ter predpisov o obveznih prispevkih za socialno zavarovanje delavec ni upravičen do izplačila celotnega zneska primeroma plače iz pogodbe o zaposlitvi oziroma po kolektivni pogodbi (bruto znesek), ampak mu mora delodajalec obračunati bruto znesek, nato pa mu po odvodu (plačilu) davkov in prispevkov izplačati ustrezni neto znesek. Zakonske zamudne obresti pripadajo delavcu le od ustreznega neto zneska. Tipično v izrekih sodb niso navedeni tako bruto kot neto zneski dolžnih zneskov. Razlog za to, da v izreku sodbe niso navedeni bruto in neto zneski, je, da je višina neto zneska glede na pripadajoči bruto znesek odvisna od davčnih predpisov in okoliščin delavca na dan obračuna plače. Dohodek je prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi. Ker ob izdaji sodbe ni znano, po kakšni stopnji se bodo obračunali davki oziroma dohodnina (oziroma davki in prispevki pri dohodkih, od katerih se prispevki plačujejo), tudi ni znano, kakšni bodo natančno izračunani pravilni neto zneski po obračunu dajatev na dan izplačila prejemkov. Zato se prejemki, od katerih se plačujejo davki (in prispevki, če gre za takšne vrste prejemkov), ponavadi dosodijo le v bruto zneskih, v izreku sodbe pa se le opisno navede, da zakonske zamudne obresti tečejo od neto zneskov, obračunanih od po višini določenih dosojenih bruto zneskov, pri čemer neto zneski v izreku sodbe ne smejo biti določeni po višini v denarnem znesku.
odgovornost pravne osebe za prekršek - dolžnostno ravnanje - dolžno nadzorstvo
Ob ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je pridružitvena odgovornost pravne osebe v zakonu določena, ker gre za prekršek storjen v imenu, s sredstvi in na račun pravne osebe, torej dejansko za njen prekršek. Zato je treba določbo tretjega odstavka 14. člena ZP-1 razlagati restriktivno. Sodišče prve stopnje bo moralo ugotoviti, katere ukrepe je (poleg seznanitve s pravilnim ravnanjem) za preprečitev kršitev Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih izvajala pravna oseba in nato presoditi, ali ti ukrepi zadoščajo za ekskulpacijo, oziroma, ali glede na konkretne okoliščine zadeve morda obstajajo še kakšni drugi ukrepi, ki bi bili primerni in sorazmerni in bi jih ob ustrezni skrbnosti pravna oseba morala storiti. Če so tako ukrepi možni in jih pravna oseba ni izvedla, čeprav bi jih lahko, se ne more izogniti odgovornosti za prekršek.
DZ člen 268. ZD člen 131, 131/1, 192, 192/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasni skrbnik zapuščine - skrbnik za poseben primer - določitev skrbnika za poseben primer - zaslišanje - dediči - kršitev pravice do izjave
Pritožba ima prav, da bi moralo sodišče prve stopnje, pred postavitvijo začasnega skrbnika, po določbi drugega odstavka 192. člena ZD, zaslišati oba dediča, ker je bilo to, ko se je našel še drugi dedič, možno in jima na ta način dati možnost, da se o postavitvi skrbnika izjasnita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00085511
OZ člen 190, 190/1, 615, 615/1. ZPP člen 7, 212. SPZ člen 11, 11/1, 95, 95/2.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - vlaganja - vlaganje v tujo nepremičnino - molče obnovljen zakup - podaljšanje pogodbe - dobroverni lastniški posestnik - zakupna (najemna) pogodba - lastništvo nepremičnine - pravni posel - izostanek pravne podlage - okoriščenje - prikrajšanje - brezplačna uporaba nepremičnine - domneva lastninske pravice - vpis v zemljiško knjigo - izvedensko mnenje - dokaz z izvedencem - informativni dokaz z izvedencem - strokovna vprašanja - meje preizkusa v pritožbenem postopku - konkretizacija pritožbenih očitkov - odgovor na pritožbene navedbe - trditveno breme stranke - kršitev pravice do izjave v postopku
Pravila o mejah pritožbenega postopka višjemu sodišču nalagajo, da upošteva le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane in jasne in glede teh preveri, ali je trditev o procesnem dejstvu resnična ter v nadaljevanju, če je odgovor pritrdilen, ali ustreza pojmu procesne kršitve. Navedbe pritožnice, da je v predlogu za postavitev izvedenca obširno navedla, na katera vprašanja naj ta odgovori, obrazložila pa je tudi, katera vlaganja v nepremičnino je izvedla, ne vsebujejo nobenega konkretnejšega očitka. Prav tako pritožnica ne pojasni, zakaj bi bil izvedenec dolžan predlagati svojo razrešitev. Tudi pritožbene trditve, da izvedensko mnenje ni odgovorilo na večino kritičnih vprašanj, vključno z zelo konkretnimi, so ostale nekonkretizirane, zato tudi nanje višje sodišče ni odgovarjalo.
Zatrjevana vlaganja tožene stranke so iz obdobja, ko tožnica ni bila lastnica spornih nepremičnin, zato slednja niti ni mogla biti obogatena.
Tudi dokaz z izvedencem je namenjen dokazovanju obstoja (ali neobstoja) določenega zatrjevanega dejstva (prim. 212. člen ZPP) in tudi za ta dokaz velja, da ga ni dopustno izvajati v informativne namene. Le izjemoma sodna praksa dopušča, da stranka šele na podlagi ugotovitev in mnenja izvedenca oblikuje (povzame) trditve o pravno relevantnih dejstvih, a le v primeru zahtevnih strokovnih vprašanj, glede katerih strankam ni mogoče očitati, da bi jih ob uporabi ustrezne skrbnosti morale poznati in jih določno zatrjevati že pred izvajanjem dokaza z izvedencem.
Pritožnica ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da pogodba ni bila izrecno podaljšana. O tem, da se podaljša, je bilo dogovorjeno že v zakupni pogodbi, le pod razveznim pogojem, če zakupodajalec ne bi bil več najemnik, ki pa, to pritožbeno ni izpodbito, ni nastopil. Pritožnica zato ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da podaljšanja ni mogoče domnevati, niti z interperetacijo, da je treba uporabiti zakonske določbe (o transformaciji v pogodbo za nedoločen čas) zato, ker pogodba ne vsebuje izrecno določbe o tem, da gre pasivnost pogodbenih strank šteti za izraz volje po podaljšanju pogodbe še za nadaljnjih deset let.
Pritožba zmotno meni, da bi njeno okoriščenje nastopilo šele s prejemom najemnin od te družbe. Kot je bilo že pojasnjeno, je tožbeni zahtevek utemeljen že, če toženi stranki ne uspe izkazati, da spornih nepremičnin ni uporabljala brezplačno. Da bi za uporabo karkoli plačala tožnici, pa tožena stranka v postopku niti ni trdila. Pri tem je dejstvo, da je sodišče prve stopnje nadomestilo oziroma uporabnino prisodilo za prazne prostore, nerelevantno.
Tožbeno breme lastnika je trditi in dokazati, da toženec brezplačno uporablja nepremičnino in za to nima pravne podlage. S tem zadosti svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu o obstoju prikrajšanja na eni strani in obogatitve na drugi strani. (Ne)upravičeni uporabnik pa se lahko svoje obveznosti razbremeni, če zatrjuje in dokaže, da je bil bodisi dobroverni lastniški posestnik (drugi odstavek 95. člena SPZ) ali da ima z lastnikom sklenjen pravni posel, na podlagi katerega lahko (brezplačno) uporablja sporno nepremičnino.
sporna vrednost predmeta - primarni in podredni tožbeni zahtevek - spreminjanje vrednosti tožbenega zahtevka - obrazloženost odločitve o stroških - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stroški pravdnega postopka
Pravilno pritožba opozarja, da se sklep sodišča prve stopnje ne da preizkusiti, saj se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do višine vrednosti spornega predmeta, ki jo je kot osnovo vzelo za odločanje o pravdnih stroških tožnikov, niti ni upoštevalo, da sta tožnika tekom postopka sporno vrednost spreminjala,
vmesna sodba - rok za zastaranje - konec zdravljenja - plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - subjektivni in objektivni kriterij - zastaranje
Pravilno je materialnopravno stališča prve stopnje, da je pri ugotavljanju zastaranja treba upoštevati objektivni in subjektivni kriterij za pričetek teka tega roka. V skladu s 352. členom OZ začetek teka zastaralnega roka ni vezan na zaključek zdravljenja kot tak, čeprav utegne biti to z vidika oškodovančeve skrbnosti najbolj oprijemljiva okoliščina, temveč na trenutek, ko je oškodovanec zvedel za obseg in višino škode.
sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pravočasno plačilo sodne takse
Pritožbeno zatrjevana nezmožnost plačila v roku, določenem v plačilnem nalogu, ne opravičuje dejstva, da sodne takse ni plačal. Plačilo sodne takse za pritožbo je dopustna procesna predpostavka, ki je dolžnik ni izpolnil, zato je v izpodbijanem sklepu sprejeta odločitev pravilna.
Sodišče prve stopnje je pravilno po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP pravdni postopek prekinilo ter pojasnilo, da je nad toženo stranko bil začet stečajni postopek 29. 8. 2024 pod opr. št. St 1329/2024 in da če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, se pravdni postopek prekine, razen v primeru osebnega stečaja, vendar le, če predmet spora (zahtevek) ne more vplivati na obseg stečajne mase, kar pa v konkretnem primeru ni podano.
ustavitev izvršbe - novo sredstvo izvršbe - nedovoljen predlog
Če po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo, Okrajno sodišče v Ljubljani odstopi zadevo sodišču, ki je po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine pristojno za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku, ki upnika pozove, da v 15 dneh predlaga novo sredstvo ali predmet izvršbe ali da predlaga predložitev informativnega seznama. Če upnik tega ne stori v roku, sodišče izvršbo ustavi.