Sodišče prve stopnje je izvedlo vse predlagane dokaze. V sodbi je korektno povzelo njihovo bistveno vsebino in se obrazloženo izreklo o njihovi dokazni vrednosti. Ocena uspešnosti dokazov, ter s tem njihove dokazne vrednosti, ne sloni le na njihovi notranji konsistentnosti, pač pa tudi na njihovi prepričljivosti v odnosu do drugih dokazov, med katerimi tudi po presoji pritožbenega sodišča ni zaznati protislovja. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je napravljena skrbno, vestno in analitično, upoštevajoč temeljne napotke iz 8. člena ZPP.
izpraznitev in izročitev stanovanja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - oporoka - nasprotna tožba - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Odločitev o utemeljenosti tožničinega tožbenega zahtevka je odvisna (tudi) od vprašanja, če je lastnica stanovanja, ki ga uporablja toženec. Če je pogodba o dosmrtnem preživljanju veljavna, potem je lastnica tega stanovanja. Predhodno vprašanje, ki ga je treba najprej rešiti, je torej vprašanje veljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju. To vprašanje pa se po združitvi tožbe in nasprotne tožbe v skupno obravnavanje obravnava v tem postopku in bo po pravnomočnosti odločitve o (ne)utemeljenosti toženčevega tožbenega zahtevka zavezovala stranke in sodišče. Podlage za prekinitev postopka po 1. alineji prvega odstavka 206. člena ZPP ni.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-3, 40.
nagrada sodnega izvedenca - sodni tolmač - prevajanje
Že iz samega predloga za pritegnitev strokovnjaka z znanjem nemškega jezika, ki ga je podala izvedenka A. A., izhaja, da dela, ki ga je opravila B. B., ni mogoče skrčiti zgolj na prevajanje.
ZFPPIPP-H člen 137, 137/2. ZFPPIPP člen 409, 409/3, 410, 410/2.
postopek osebnega stečaja - poslovna sposobnost - poslovna sposobnost dolžnika v osebnem stečaju - pravnomočni sklep sodišča o odpustu obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti - načrt poteka stečajnega postopka - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti
Dolžnikova poslovna sposobnost se s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti v bistvenem spet obnovi (je spet neomejena).
ZNP-1 člen 9, 155, 155/2, 155/3. DZ člen 74, 74/1.
delitev skupnega premoženja - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo - obseg skupnega premoženja - manj verjetna pravica - posebno premoženje - načelo pravne celovitosti skupnega premoženja - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju
Pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja je treba pripadnost skupnemu premoženju ugotoviti za vsako premoženjsko enoto posebej in sta zato glede dokazovanja obsega skupnega premoženja na pravdo lahko napotena oba udeleženca.
Napotitev udeležencev glede dokazovanja obsega skupnega premoženja temelji tudi na pravilu, da ima tisti, ki trdi, da neko premoženje, s katerim naj bi razpolagal drugi udeleženec, sodi v skupno premoženje, večji interes za rešitev tega vprašanja in je zato pravilno, da se na pravdo napoti njega.
Z nadaljnjo navedbo, da transformacija enega kaznivega dejanja v dve kaznivi dejanji ni dopustna, pa smiselno zatrjuje kršitev kazenskega zakona in izraža nestrinjanje s presojo sodišča, da je obdolženec s svojim ravnanjem izvršil dve kaznivi dejanji. V tem pa je pritožba utemeljena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi obrazložilo, da je na mestu očitek obtožbe, da je obdolženec storil dve kaznivi dejanji, ker je uporabil dve na motorno vozilo pritrjeni ponarejeni registrski tablici in s tem uporabil dve ponarejeni javni listini, a takšno stališče ni pravilno. Ponarejena je bila registrska tablica z oznako E-..., torej ena javna listina, njena ponaredka pa sta bila z namenom, da prikažeta registracijo avtomobila in tako omogočita njegovo udeležbo v prometu, nanj pritrjena. Z uporabo teh ponaredkov je obdolženec zasledoval isti cilj, da v prometu uporablja avtomobil, ki ni registriran, je pa opremljen z registrskima tablicama, ki prikazujeta, da je registriran v skladu s predpisi, kar je pogoj za udeležbo v cestnem prometu. S svojim ravnanjem ni izpolnil zakonskih znakov dveh, temveč enega kaznivega dejanja ponarejanja listin iz tretjega odstavka 251. člena KZ-1, zato je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu pritrdilo in izpodbijano sodbo v izreku o krivdi spremenilo tako, da je ravnanje obdolženca pravno opredelilo kot eno kaznivo dejanje ponarejanja listin iz tretjega odstavka 251. člena KZ-1, v izreku o kazenski sankciji pa je v okviru izrečene pogojne obsodbe zanj določilo eno kazen.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - sprejem osebe v varovani oddelek - namestitev v socialnovarstveni zavod - paranoidna shizofrenija - duševna bolezen - uživanje alkohola - milejši ukrep - nadzorovana obravnava
Izvedenka je ugotovila, da v tem trenutku, glede na dosedanji potek bolezni, ni mogoče pričakovati, da bi pritožnik, kljub intenzivni zunanji podpori, jemal zdravila za zdravljenje duševne bolezni, istočasno abstiniral od alkohola ter poskrbel za nekatere temeljne življenjske aktivnosti (ustrezno prehrano, higieno), kar znotraj okolja varovanega oddelka ob abstinenci od alkohola, kontroli jemanja zdravil ter veliki podpori in pomoči zmore.
ukrepi za varstvo koristi otroka - varstvo koristi otroka - začasna odredba - ogroženost otroka - pravica do osebnih stikov staršev in otrok - nujnost ukrepa - omejitev stikov
Otrok je ogrožen, če je zaradi ravnanj staršev ali svojih psihosocialnih težav utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (157. člen DZ). Gre za pravni standard, katerega vsebino sodišče napolni tako, da najprej ugotovi, kaj terja otrokova korist, nato pa preveri, ali je ta otrokova korist v praksi zagotovljena; če ni, mu nastaja škoda.
Največja otrokova korist pa praviloma narekuje ohranitev vezi otrok z biološkimi starši. DZ v prvem odstavku 141. člena določa, da ima otrok pravico do stikov z obema od staršev in da imata oba starša pravico do stikov z otrokom. Pravico do medsebojnih stikov otrok in staršev lahko sodišče omeji ali odvzame le, če je otrok zaradi stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati otrokove koristi (prvi odstavek 173. člena DZ). Sodišče mora zato v situaciji, ko stikov ni, skrbno pretehtati, ali je poseg v pravico otrok in staršev do stikov res nujen.
prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - začasna odredba v postopku zaradi motenja posesti - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba
Odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe temelji na presoji, - da je verjetnost terjatve izkazana, - da je izdaja ureditvene začasne odredbe, ki se po vsebini prekriva s tožbenim zahtevkom, dopustna le v primerih, ko bi zaradi nastanka težko nadomestljive škode ali sile kasnejše sodno varstvo ostalo brez pomena in je v primeru kasnejše zavrnitve zahtevka možna vzpostavitev prejšnjega stanja, - da tožnica ni verjetno izkazala nastanka težko nadomestljive škode, - da urejevalna začasna odredba ne more temeljiti na tehtanju posledic iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, - da so verjetno izkazane posledice izdane začasne odredbe na toženkini strani težje od posledic neizdaje začasne odredbe na tožničini strani in - da v primeru neizdaje začasne odredbe kasnejše sodno varstvo ne bo ostalo brez pomena.
V posledici ugotovljenega se tako porajajo utemeljeni pomisleki, ali je bila odreditev vročanja sodnega pisanja po detektivu dne 15. 2. 2025 na naslov ..., sploh utemeljena in tudi dejansko uspešna, račun zanjo v višini 65,01 EUR pa upravičeno izstavljen, zato se zaključek sodišča prve stopnje, da je oškodovanec te stroške povzročil po svoji krivdi, izkaže za vprašljivega.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6.
izločitev sodnika - pristranskost sodnika - kršitev pravice do obrambe - pravna stališča sodnika
Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jih posamezni sodnik bodisi sam oziroma v senatu sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, same po sebi brez navedbe dodatnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost posameznega sodnika, tako ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev.
ukrepi po zpnd - ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi - psihično nasilje - žrtev nasilja v družini - preprečevanje nasilja v družini - duševna bolezen - sprejem na zdravljenje brez privolitve
Sodišče prve stopnje je ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi v izključno uporabo žrtvi izreklo, ko je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je predlagateljica žrtev dlje časa trajajočega psihičnega nasilja, ki ga nad njo vrši njena hči.
V ozadju psihičnega nasilja je sicer duševna bolezen nasprotne udeleženke, vendar pa je nasprotna udeleženka s svojimi dlje časa trajajočimi ravnanji in psihičnim pritiskom nedopustno posegla v duševno celovitost predlagateljice, v njeno dostojanstvo ter pravico do miru in varnosti. Predlagateljica je do nje v podrejenem položaju, pred njo pa občuti izrazit strah in je na podlagi preteklih izkušenj prepričana, da je nasprotna udeleženka zmožna skrajno agresivnih dejanj.
Odločilno je, da do psihičnega nasilja prihaja tudi v obdobjih, ko pri nasprotni udeleženki niso izpolnjeni pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve in ko ni v akutni fazi.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 34, 34/1, 47, 47/1, 47/3, 111, 111/1, 111/1-8, 111/2, 111/3. ZPP člen 8, 337, 337/1
izredna odpoved delavca - trpinčenje na delovnem mestu (mobbing)
Odreditve čiščenja sanitarij, nošenja pnevmatik v oktobru 2021, štetja kovic iz originalno zaprte embalaže toženka že v trditvah ni zanikala. Vse navedeno dokazuje, da so ravnanja, ki jih je tožnik očital kot trpinčenje, nedvomno izhajala iz sfere toženke. Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz utemeljenega razloga po 8. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1, mu je utemeljeno prisodilo odpravnino, določeno za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in odškodnino najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka (tretji odstavek 111. člena ZDR-1).
DZ člen 160, 160/1, 160/3, 161, 163, 163/1, 163/2.
omejitev pravice do stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov - stopnja verjetnosti - začasna odredba o stikih - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - ogroženost otroka - trajanje začasne odredbe
Z izdano začasno odredbo o začasni omejitvi pravice do stikov tako, da stiki med nasprotnim udeležencem in otroki potekajo samo pod nadzorom strokovnih oseb CSD, je hkrati zaobsežena tudi prepoved, da nasprotni udeleženec otroke prevzame v vrtcu, šoli ali od katerekoli druge osebe, pri kateri se otroci nahajajo v varstvu. Gre za enovito, vsebinsko povezano odločitev, kar pomeni, da nasprotni udeleženec izven stikov pod nadzorom, drugih stikov z otroki nima, zato je II. točka izreka sklepa nepotrebna. Kot je pravilno navedla predlagateljica v pritožbi, bo sodišče nadaljnje odločitve glede dinamike, načina in obsega stikov prilagajalo v nadaljevanju postopka ugotovljenim okoliščinam (na podlagi poročil CSD glede izvajanja stikov pod nadzorom, oziroma glede na ugotovitve iz nadalje izvedenega dokaznega postopka) z novimi sklepi o začasni odredbi oziroma s končno odločbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00086890
ZVEtL-1 člen 30, 30/3.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - prekinitev postopka - vzpostavitev etažne lastnine - načelo ekonomičnosti postopka
Načeloma drži, da se po veljavni zakonodaji, ki je citirana v pritožbi, pripadajoče zemljišče lahko ugotavlja tudi k stavbi, ki ni v etažni lastnini. Vendar ni pritožbeno izpodbijano, da za konkretno stavbo že teče postopek vzpostavitve etažne lastnine, zato bi bilo določanje pripadajočega zemljišča k stavbi v navidezni solastnini nesmiselno, pa tudi ni dopustno na takšen način kopičiti sicer izključujočih pravnih podlag.
Glede na izvedensko poročilo o tlorisu stavbe in zemljišču pod stavbo, bo sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine moralo skladno s tretjim odstavkom 30. člena ZVEtL-1 ustanoviti stavbno pravico. Vendar jo bodo predlagatelji, če se bo izkazalo, da so lastniki tudi tistega dela zemljišča, ki ga stavbna pravica pokriva, v zato določenih postopkih lahko ukinili oziroma izbrisali, saj očitno ne bo več potrebna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - pravočasnost podaje odpovedi - denarno povračilo namesto reintegracije - kriteriji - nepodaljšljiv rok - prekluzivni rok
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je odpoved nezakonita, ker je bila podana prepozno. Posledično mu ni bilo treba upoštevati navedb iz pripravljalnih vlog tožene stranke, ki za odločitev niso relevantne oziroma, ki na drugačno odločitev ne morejo vplivati (torej do navedb, ki se nanašajo na vsebinsko presojo (ne)utemeljenosti odpovednega razloga), niti se ni bilo dolžno opredeljevati glede tega, katerih navedb tožene stranke ni upoštevalo.
Razlog nesposobnosti, ki je tožnici očitan v izpodbijani odpovedi, je nastal najkasneje 2. 6. 2023 (glede posameznih očitkov iz odpovedi pa že prej), zato je tožena stranka s podajo odpovedi z dne 19. 2. 2024 zamudila šestmesečni rok za podajo odpovedi, ki je potekel 2. 12. 2023. Gre namreč za objektivni prekluzivni rok, ki ni podaljšljiv. Na tek roka za podajo odpovedi iz razloga nesposobnosti ne more vplivati zatrjevani bolniški stalež tožnice v obdobju med podajo pisne seznanitve v septembru 2023 in podajo redne odpovedi v februarju 2024. Do drugačnega teka roka, kot ga jasno določa zakon, ne more privesti niti večmesečno trajanje pogajanj oziroma dogovarjanj med strankama glede možnega načina prenehanja delovnega razmerja niti domnevne administrativne in birokratske ovire pri toženi stranki.
Ni podana pravno relevantna vzročna zveza med ravnanjem toženke in škodnim dogodkom oziroma poškodbo tožnika. Vzročna zveza kot ena izmed predpostavk odškodninske obveznosti mora biti ugotovljena s stopnjo zadostne verjetnosti, kar pomeni, da je treba ugotoviti, da je verjetneje, da je škoda nastala zaradi ugotovljenega protipravnega ravnanja povzročitelja škode, kot da ni. Zaključek izvedencev, da bi lahko kršitve bile v vzročni zvezi s poškodbo, pomeni le, da možnosti nastanka poškodbe ni mogoče izključiti; to pa še ne pomeni, da je v tem sporu z zadostno stopnjo zanesljivosti dokazano, da je poškodba posledica opustitev toženke.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2. ZPP člen 213, 213/2
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost na delovnem mestu - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - nepotreben dokaz z izvedencem
Pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišče je tisto, ki presodi, ali je določen dokaz potreben (drugi odstavek 213. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je ustrezno obrazložilo odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca za forenzično toksikologijo in alkoholimetrijo.
Tožnik je sicer trdil, da se ugotovljena vrednost alkohola iz zapisnika ne ujema z očitkom v izredni odpovedi, vendar je ta ugovor očitno neutemeljen, saj je v zapisniku napisano, da je bila pri tožniku po opravljenem testu zaznana koncentracija alkohola v izdihanem zraku v višini 0,52. Opustitev pripisa mg/l je brezpredmetna, saj je šlo za meritev koncentracije alkohola v izdihanemu zraku, zato je lahko šlo le za mg/l. Čeprav na zapisniku ni bilo navedeno, da je tožnik kazal znake alkoholiziranosti, je toženka slednje dokazala z izpovedjo B. B., ki je izvajal test. Priča je namreč povedala, da je ob opravljanju testa ugotovila, da je imel tožnik močan zadah po alkoholu, bil je rdeč v obraz in imel krvave oči.
rok za pripravo na glavno obravnavo - priprava na glavno obravnavo - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - nujne sestavine pritožbe - popolna pritožba
Pritožba je glede na določbo tretjega odstavka 343. člena ZPP nepopolna le, če se iz podatkov pritožbe ne more ugotoviti, katera sodba se izpodbija, ali če ni podpisana. Gre za t. i. nujni sestavini pritožbe. Pritožba toženca vsebuje navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, ter njegov podpis, zato je pritožbeno sodišče o pritožbi vsebinsko odločalo. Tudi sicer je toženec navedel ustrezen pritožbeni razlog ter pritožbeni predlog. Tako po naslovu kot tudi po vsebini gre za pritožbo zoper sodbo, in so drugačne navedbe v odgovoru na pritožbo neutemeljene.
Narok za glavno obravnavo je treba določiti tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj petnajst dni od prejema vabila. Rok petnajstih dni je postavljen z namenom, da se strankam zagotovi čas za pripravo na obravnavo ter za morebitno uveljavljanje svojih pravic z ustreznimi procesnimi dejanji, vendar kršitev tega roka predstavlja relativno bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe ZPP ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost odločbe.
EZ-1 člen 78, 82, 413. EZ-2 člen 63. ZPP člen 1, 18, 18/2, 351, 351/1, 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2-3. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije (2021) člen 1, 1-6, 1-7, 1-8, 245, 245/2
sodna ali upravna pristojnost za rešitev tega spora - neupravičen odjem električne energije - distribucijsko omrežje električne energije - distributer - javnopravno razmerje - Agencija za energijo - spor med uporabniki omrežja oziroma zainteresiranimi osebami ter sistemskimi operaterji oziroma organizatorjem trga - upravna zadeva
Navedena sistemska navodila kot podzakonski akt, ki so veljala v času neupravičenega odjema, je na podlagi Energetskega zakona (EZ-1) sprejel (torej na podlagi javnih pooblastil) tedaj še C. d.o.o.