ZP-1 člen 19a, 19a/2, 19a/3, 163, 163/9, 168, 192b, 192b/1, 192b/3, 192b/6, 202c. ZBPP člen 13.
postopek za odreditev nadomestnega zapora - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - delo v splošno korist - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - vsebinsko odločanje - izpolnjevanje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prisilna izterjava globe - upravna izvršba - neuspešna izterjava - napačna uporaba materialnega prava
Ko storilec predlaga plačilo globe z delom v splošno korist v okviru postopka nadomestnega zapora, sodišče ne ugotavlja več, ali je storilec upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, saj izpolnjevanje tega pogoja izhaja iz dejstva, da upravna izvršba oziroma prisilna izterjava glob ni bila uspešna. Neuspešna upravna izvršba je eden od pogojev za uvedbo postopka za odreditev nadomestnega zapora, v okviru katerega lahko storilec predlaga dela v splošno korist, zato je domneva iz prvega odstavka 192.b člena (da je pogoj iz drugega odstavka 19.a člena izpolnjen) neizpodbojna.
ZSKZDČEU-1 člen 186, 189, 189/2, 190. ZP-1 člen 214, 214/6.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - vročitev odločbe o prekršku - nizozemsko pravo - ugovor krajevne nepristojnosti
Če potrdilo o vročitvi odločbe storilcu ne obstaja, v zvezi z izpolnjevanjem pogoja za zavrnitev iz 9. točke 186. člena ZSKZDČEU-1 sodišče presoja zgolj to, ali se je oseba lahko dejansko seznanila z odločbo nizozemskega organa in ali je imela zadosten rok za pripravo svoje obrambe oz. vložitev pravnega sredstva. Za priznanje in izvršitev se celo ne zahteva dejanska seznanitev, temveč zadošča zgolj možnost dejanske seznanitve. Storilec je na zaslišanju z dne 20.3.2025 sicer zatrjeval, da ni prejel nobene listine iz Nizozemske v tej zadevi. Vendar pa iz odgovora nizozemskega organa z dne 3.2.2025 izhaja, da so mu pisanje vročali skladno z nacionalnim pravom, in sicer so prvič pisanje poslali dne 22.8.2023, dva opomina pa so poslali dne 6.11.2023 in 25.12.2023, pri čemer se nobeno od pisanj ni vrnilo kot nevročeno. Tovrstnim navedbam o načinu vročitve organa države članice EU pa sodišče v celoti sledi.
ZAP člen 3, 3/1, 3/2, 3/2-6, 4, 8, 12, 12/1, 14, 14/1, 16, 25, 25/2. ZASP člen 5, 5/2, 5/2-7, 7, 46, 48, 48/2, 51, 103, 165, 165/1, 165/2, 168, 168/1, 168/3. URS člen 39, 39/2, 60. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
avtorsko delo - avdiovizualno delo - avtor - avtorska pravica - soavtorstvo - varstvo avtorske pravice - prenos avtorske pravice - omejitve avtorske pravice - citiranje avdiovizualnega dela - pravica do obveščenosti - obveščanje javnosti - pravica do ustvarjalnosti - odškodnina zaradi kršitve avtorske pravice - stopnja krivde - civilna kazen po ZASP - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Avtorska pravica nastane ipso facto, avtorju pripada na podlagi same stvaritve dela.
Opredelitev, da gre za kinematografsko ustvarjanje, sama po sebi še ne pomeni, da gre za avtorsko delo, saj mora to izpolnjevati predpostavke iz prvega odstavka 3. člena ZAP. Za avtorsko delo po tej splošni določbi velja stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti in drugih področij ustvarjalnosti, ne glede na vrsto, način in oblike izražanja, če ni v ZAP drugače določeno.
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/4. ZUTD člen 130. ZSVarPre člen 33.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - denarna socialna pomoč - pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje - izredna denarna pomoč
Tožnica ni dokazala, da bi ji zaradi odločitve toženca nastala težko nadomestljiva škoda. Res je, da tožnica ni več upravičena do denarne socialne pomoči, so pa do denarne socialne pomoči upravičeni njeni mladoletni otroci in pa partner. Družina tako ni ostala brez denarnih sredstev (skupno prejeta sredstva so se znižala za 250,00 EUR na mesec). V tem primeru ni mogoče govoriti o nastanku težko nadomestljive škode. Nenazadnje ZSVarPre v 33. členu omogoča tudi pridobitev izredne denarne socialne pomoči, če so zato izpolnjeni z zakonom določeni pogoji.
Storilec, ki si bo najprej pridobil na nezakonit način pridobljeno negotovinsko plačilno sredstvo, zatem pa to isto negotovinsko plačilno sredstvo tudi uporabil in si pridobil protipravno premoženjsko korist, bo kazensko odgovoren zgolj za uporabo negotovinskega plačilnega sredstva po drugem odstavku 246. člena KZ-1.
Očitek tatvine oškodovančeve bančne kartice je vsebovan v zakonskem znaku "pridobljeno na nezakonit način".
Tožnik se v pritožbi neutemeljeno zavzema za ugotavljanje uspeha strank po fazah postopka in posledično drugačno odločitev o stroških. Odločitev sodišča prve stopnje, kolikšen delež stroškov postopka sta dolžni stranki povrniti druga drugi, je postala pravnomočna, zato vanjo ni več mogoče posegati. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu o stroških po četrtem odstavku 163. člena ZPP pravilno odločalo le še o tem, kateri stroški strank so bili potrebni za postopek individualnega delovnega spora.
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1. OZ člen 40, 40/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - zavrnitev dokaznih predlogov - nesubstanciran dokazni predlog - pogodba o opravljanju oglaševanja - nagib za sklenitev pogodbe
Enostranska subjektivna pričakovanja zakonitega zastopnika toženke glede vpliva oglaševalske kampanje na uspešnost poslovanja ne predstavljajo kavze, temveč zgolj nagib za sklenitev Pogodbe, ki na veljavnost Pogodbe ne vpliva.
Na toženki, ki se je proti tožbenemu zahtevku za plačilo opravljenih storitev branila z ugovorom, da pogodba s strani tožnice ni bila pravilno izpolnjena, je bilo trditveno in dokazno breme za obstoj pomanjkljivosti oziroma napak izvedenih storitev. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da toženka s tem ugovorom ni mogla uspeti, ker ni pojasnila, kaj naj bi bila vsebina napak opravljenega dela.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-6. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
obnova postopka - novi dokazi
Glede predlaganih dokazov - prepisov zvočnih posnetkov oziroma zapisnikov zaslišanja prič v kazenskem postopku, ki je tekel zoper sodelavca, ki je bil pri spornem dogodku prav tako udeležen, ne gre za nove dokaze skladno z 10. točko prvega odstavka 394. člena ZPP, saj ti niso obstajali že v času sojenja oziroma v času prejšnjega postopka, ki se je pravnomočno zaključil 16. 1. 2020. Dokazi, ki so nastali kasneje (31. 8. 2022 in 15. 2. 2023), tako ne morejo biti pravnorelevantni razlog za obnovo postopka, ker se v prejšnjem postopku sploh niso mogli uporabiti.
Sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov ni upoštevalo prvega odstavka 155. člena ZPP in je toženki nekritično priznalo nagrado za vseh dvanajst vloženih pripravljalnih vlog, čeprav vse niso bile potrebne. Čeprav je sodišče prve stopnje večino vlog toženki vročilo s pripisom, da lahko na vlogo odgovori (v roku 15 dni), to še ne pomeni, da je bilo vseh dvanajst pripravljalnih vlog potrebnih.
ZKP člen 149, 166, 340, 340/1, 340/1-1, 371, 371/2.
razveljavitev sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - pravica do zaslišanja obremenilne priče - nujna preiskovalna dejanja
Ne samo, da obdolženi pred zaslišanjem zanj obremenilnih prič B. B. in C. C. ni bil seznanjen kateri priči bo preiskovalni sodnik zasliševal tekom nujnih preiskovalnih dejanj in tudi ne, da gre za obremenilni priči, ni bil seznanjen, da obstaja možnost, da prič kasneje, na glavni obravnavi ne bo mogoče več zaslišati, niti ni bil pred njunim zaslišanjem seznanjen, da ima pravico do zagovornika, ki je lahko navzoč na zaslišanjih prič, ob tem pa je ostalo nejasno kdaj oziroma ali pravočasno je sploh bil seznanjen z zaslišanjem teh njemu tedaj neznanih prič, tudi na glavni obravnavi sodišče ni spoštovalo njegove pravice do obrambe. Kot izhaja iz odgovora GPU z dne 18. 2. 2025 je namreč sodišče razpolagalo s podatkom o bivališču vsaj ene od omenjenih prič (glede druge pa bi morebiti lahko pridobilo podatke od INTERPOLA Budimpešte), pa kljub vztrajni zahtevi obrambe, niti te ni zaslišalo. V takih okoliščinah ni mogoče zaključiti, da se je obdolženi zavestno odrekel navzočnosti na zaslišanju obremenilnih prič in možnosti njunega zaslišanja niti da obstajajo objektivne ovire za neposredno zaslišanje prič ter je mogoče prebrati njihove predhodno dane izpovedbe na podlagi 1. točke prvega odstavka 340. člena ZKP.
ZDZdr člen 30, 51, 80, 80/2, 83, 83/1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 350, 366.
zdravljenje v nadzorovani obravnavi - krizna psihična motnja - paranoidna shizofrenija - ogrožanje sebe in drugih - prepričljiva dokazna ocena
V prvem odstavku 83.člena ZDZdr je določeno, da lahko sodišče na predlog psihiatrične bolnišnice s sklepom odloči, da se zdravljenje osebe nadaljuje v nadzorovani obravnavi, in da se čas zdravljenja v nadzorovani obravnavi podaljša vsakič za največ šest mesecev.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - slabotna oseba - zakonski znaki kaznivega dejanja
Po prvem odstavku 172. člena KZ-1, veljavnega v času storitve obtožencu očitanega kaznivega dejanja, je bila slabotna oseba tista, pri kateri se zlorabi njena duševna bolezen, začasna duševna motnja, hujša duševna zaostalost, slabost ali kakšno drugačno stanje, zaradi katerega se ne more upirati. Novela KZ-1H (ki je začela veljati 30. 6. 2021) je definicijo slabotne osebe spremenila in sicer je slabotna oseba tista, pri kateri se zlorabi njena duševna bolezen, začasna duševna motnja ali hujša duševna manjrazvitost, zaradi katere ta ni sposobna podati privolitve. Namesto nesposobnosti upirati se, zakonsko besedilo zdaj govori o "nesposobnosti podati privolitev" v normativnem smislu (tj. nesposobnost učinkovito, torej pravno veljavno privoliti). Obenem je zožen krog okoliščin, z zlorabo katerih je dejanje mogoče izvršiti. Črtana je zloraba "slabosti", prav tako pa zakonsko besedilo ne vsebuje več klavzule, ki je dopuščala uporabo analogije intra legem ("kakšno drugačno stanje, zaradi katerega se ne more upirati"). Prav tako je novela zakonski znak zaostalost, nadomestila z znakom manjrazvitost. Za izpolnitev biti inkriminacije (ne glede na to, ali gre za kaznivo dejanje storjeno pred novelo KZ-1H ali po njej) ne zadošča zgolj ugotovitev, da je pri osebi podano eno od navedenih stanj, temveč tudi, da storilec takšno stanje žrtve zlorabi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00086679
SZ-1 člen 2, 24, 30.
spor majhne vrednosti - upravnik - stanovanjsko poslovna stavba - površina objekta - najemnik - pasivna legitimacija - obratovalni stroški - ključ delitve
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da gre po SZ-1 za stanovanjsko-poslovno stavbo, je torej pravilen. Ob tem so materialnopravna podlaga plačila stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja določbe SZ-1. Toženkina pasivna legitimacija je v izpodbijani sodbi tako pravilno osnovana na določbi četrtega odstavka 24. člena SZ-1, ki določa primarno obveznost za plačilo vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe v breme najemnika in ne etažnega lastnika.
Če bi tožnica želela od toženke kot najemnice izterjati ne samo obratovalne stroške, temveč tudi druge stroške (tj. stroške vzdrževanja in upravljanja ter plačila v rezervni sklad) bi - kot je pravilno pojasnjeno v 15. točki obrazložitve sodbe - prvostopenjskemu sodišču morala predstaviti in dokazati (tudi) vsebino najemne pogodbe, ki določa takšno obveznost toženke, pa tega ni storila.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - načelo sorazmernosti - prekršek storjen pred začetkom teka preizkusne dobe
Pravno odločilnih ugotovitev, na katerih temelji izpodbijani sklep, pritožba ne izpodbija, temveč zgolj pojasnjuje, kakšne posledice bo za storilca imela izguba vozniškega dovoljenja. Storilec namreč pojasnjuje, da si želi ustvariti družino, da je trenutno brezposeln (sicer je inženir informatike) in v slabem finančnem stanju, da vozniško dovoljenje zanj predstavlja preživetje in da v vmesnem času ni užival alkohola. Ker iz besedila tretjega odstavka 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v taki procesni situaciji, kot je izkazana v predmetni zadevi, nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti, pritožbeno izpostavljene okoliščine v predmetnem pritožbenem preizkusu niso upoštevne.
nalog za plačilo sodne takse - odmera sodne takse - pobotna terjatev - pobotni ugovor v pravdi - ugovor zaradi pobota
Sodna taksa v plačilnem nalogu, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, je pravilno odmerjena od vrednosti v pobot uveljavljene terjatve. ZST-1 v več členih določa, da se sodna taksa odmerja od vrednosti spornega predmeta; v primeru pobotnega ugovora je to vrednost v pobot stavljene terjatve. Okoliščina, da je procesni ugovor pobotanja v svoji funkciji in naravi/namenu možen le do zneska, ki ga uveljavljata tožnika z dajatvenim denarnim zahtevkom (106.775,00 EUR) nima odločilne teže.
Če bi se sodna taksa odmerjala od vrednosti osnovne terjatve, ki jo uveljavljata tožnika z zahtevkom oziroma s tožbo, bi zgornjo mejo določal že zakon, pa je ne. Strankino breme je, da je postavila v pobot višji znesek, kot sama meni, da ga lahko. Ni dolžnost sodišča, da stranko, ki ima kvalificiranega pooblaščenca, usmerja glede vrednosti pobotnega ugovora.
spor majhne vrednosti - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - rok za pritožbo - napačen pravni pouk - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo - končni sklep
Prvo sodišče je določilo napačen pritožbeni rok v pravnem pouku sklepa. Namesto 8 dni ta znaša 15 dni. Pritožbeni osemdnevni rok, ki ga je v pravnem pouku določilo sodišče, velja le in samo, če je bila v sporu majhne vrednosti izdana sodba ali sklep, s katerim je končan postopek (prvi in tretji odstavek 458. člena ZPP). V drugih primerih, ko ne gre za sklep sodišča, s katerim se konča postopek in je zoper njega dovoljena pritožba, se sme stranka pritožiti v roku 15 dni od vročitve sklepa (drugi odstavek 363. člena ZPP).
Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. V njem se ne odloča o glavni stvari, temveč o utemeljenosti predloga, konkretno o tem, ali je bilo določeno procesno dejanje zamujeno iz opravičljivega razloga. Tak sklep nima lastnosti končnosti in postopek z njim ni pravnomočno končan.
ZPSPP člen 29, 29/3. ZPP člen 435, 435/2, 436, 436/2.
zahteva za izpraznitev poslovnega prostora - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - ugovor zoper nalog - sklep o razveljavitvi izpraznitvenega naloga - zahteva za obrazloženost ugovora
V tej fazi postopka je bila naloga sodišča (zgolj) v presoji obrazloženosti (oz. utemeljenosti) toženčevega ugovora. Predhodni preizkus tožbe in s tem tudi aktivne legitimacije tožnikov ter njune pravne koristi, je prepuščen sodišču prve stopnje v nadaljnjem kontradiktornem pravdnem postopku.
ZFPPIPP-H člen 137, 137/2. ZFPPIPP člen 409, 409/3, 410, 410/2.
postopek osebnega stečaja - poslovna sposobnost - poslovna sposobnost dolžnika v osebnem stečaju - pravnomočni sklep sodišča o odpustu obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti - načrt poteka stečajnega postopka - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti
Dolžnikova poslovna sposobnost se s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti v bistvenem spet obnovi (je spet neomejena).
Z nadaljnjo navedbo, da transformacija enega kaznivega dejanja v dve kaznivi dejanji ni dopustna, pa smiselno zatrjuje kršitev kazenskega zakona in izraža nestrinjanje s presojo sodišča, da je obdolženec s svojim ravnanjem izvršil dve kaznivi dejanji. V tem pa je pritožba utemeljena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi obrazložilo, da je na mestu očitek obtožbe, da je obdolženec storil dve kaznivi dejanji, ker je uporabil dve na motorno vozilo pritrjeni ponarejeni registrski tablici in s tem uporabil dve ponarejeni javni listini, a takšno stališče ni pravilno. Ponarejena je bila registrska tablica z oznako E-..., torej ena javna listina, njena ponaredka pa sta bila z namenom, da prikažeta registracijo avtomobila in tako omogočita njegovo udeležbo v prometu, nanj pritrjena. Z uporabo teh ponaredkov je obdolženec zasledoval isti cilj, da v prometu uporablja avtomobil, ki ni registriran, je pa opremljen z registrskima tablicama, ki prikazujeta, da je registriran v skladu s predpisi, kar je pogoj za udeležbo v cestnem prometu. S svojim ravnanjem ni izpolnil zakonskih znakov dveh, temveč enega kaznivega dejanja ponarejanja listin iz tretjega odstavka 251. člena KZ-1, zato je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu pritrdilo in izpodbijano sodbo v izreku o krivdi spremenilo tako, da je ravnanje obdolženca pravno opredelilo kot eno kaznivo dejanje ponarejanja listin iz tretjega odstavka 251. člena KZ-1, v izreku o kazenski sankciji pa je v okviru izrečene pogojne obsodbe zanj določilo eno kazen.
ZNP-1 člen 9, 155, 155/2, 155/3. DZ člen 74, 74/1.
delitev skupnega premoženja - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo - obseg skupnega premoženja - manj verjetna pravica - posebno premoženje - načelo pravne celovitosti skupnega premoženja - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju
Pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja je treba pripadnost skupnemu premoženju ugotoviti za vsako premoženjsko enoto posebej in sta zato glede dokazovanja obsega skupnega premoženja na pravdo lahko napotena oba udeleženca.
Napotitev udeležencev glede dokazovanja obsega skupnega premoženja temelji tudi na pravilu, da ima tisti, ki trdi, da neko premoženje, s katerim naj bi razpolagal drugi udeleženec, sodi v skupno premoženje, večji interes za rešitev tega vprašanja in je zato pravilno, da se na pravdo napoti njega.