• Najdi
  • <<
  • <
  • 21
  • od 50
  • >
  • >>
  • 401.
    VSL Sklep II Cp 2173/2024
    9.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00090584
    ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 190.
    spor majhne vrednosti - stroški upravljana in obratovanja - poslovni prostor - presoja sklepčnosti - razdelilnik stroškov - ključ delitve obratovalnih stroškov - neprerekana dejstva - kršitev načela kontradiktornosti postopka - razlogi za razveljavitev sodbe
    Res je, da v razdelilnikih stroškov, ki jih je tožnica povzela v dopolnitev tožbe, ključi delitve niso zapisani, so pa jasno razvidni iz razdelilnikov stroškov, ki so dopolnitvi tožbi priloženi in na katere se tožnica v dopolnitvi tožbe tudi sklicuje. Ti pa tožencu, ki je zahtevku po višini ugovarjal le s trditvijo, da se bo o njej določneje izjasnil, ko bo ta s strani upnika ustrezno konkretizirana, brez dvoma tudi omogočajo, da se do ključev delitve vsebinsko opredeli. Zahteva sodišča prve stopnje, da bi morala tožnica za sklepčnost tožbe še primeroma za en razdelilnik ali po posameznih vrstah stroškov pojasniti, katere kriterije delitve je upoštevala, je pretirana.
  • 402.
    VSL Sklep III Cp 264/2026
    9.2.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00090568
    ZDZdr člen 48, 48/2, 74, 75, 79.
    pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - nepredvidljivost - prostorska zasedenost - posebni varovalni ukrepi - izvedensko mnenje
    Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je napačno izhajalo iz predpostavke, da diagnoza avtizma sama po sebi opravičuje namestitev v poseben socialno varstveni zavod. Odločitev za namestitev nasprotnega udeleženca v socialno varstveni zavod namreč ne temelji zgolj na ugotovitvi, da je pri njem prisotna spektroavtistična motnja. V postopku postavljena izvedenka psihiatrične stroke je ugotovila, da gre pri nasprotnem udeležencu za motnjo avtističnega spektra in sočasno zmerno motnjo v duševnem razvoju. Pri njem se ponavljajo vedenjski zapleti s heteroagresijo in to pogosto do ranljivih sostanovalcev in tudi do osebja. Narava bolezenskega procesa pri njem pa je takšna, da se stanje zaradi njegove zmerne duševne manjrazvitosti z vedenjsko prizadetostjo ter sočasne spektroavtistične motnje ne more izboljšati, pričakuje pa se tudi postopno slabšanje kognitivnega upada.
  • 403.
    VSL Sodba II Cpg 559/2025
    9.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00091203
    ZPP člen 287, 287/1, 323, 323/6, 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 454/2, 457, 457/3, 458, 458/1.
    gospodarski spor majhne vrednosti - dokazni sklep - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev sodbe - sodba s skrajšano obrazložitvijo - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - izdaja sodbe brez glavne obravnave - zavarovalna pogodba
    Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. za zaslišanje prič) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka.

    Sodišče prve stopnje je imelo za zavrnitev dokaznih predlogov za zaslišanje prič ustavno dopusten razlog, in sicer, da izvedba predlaganih dokazov ne bi mogla spremeniti končne dokazne ocene sodišča oziroma ne bi mogla vplivati na odločitev. Sodišče prve stopnje s tem, ko ni izvedlo zaslišanja predlaganih prič, ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz navedenega izhaja tudi, da je bila pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je bilo o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, zato so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe brez razpisa naroka iz drugega odstavka 454. člena ZPP, posledično pa ni podana niti bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
  • 404.
    VSL Sklep IV Cp 2327/2025
    9.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00090891
    DZ člen 138, 138/1, 138/3, 141, 141/1, 141/2, 141/5, 183, 183/1,189, 190, 190/1, 190/2,.
    varstvo in vzgoja otroka - skupno varstvo in vzgoja otroka - stiki otroka s staršem - korist mladoletnega otroka - stiki med počitnicami - obveznost preživljanja otrok - višina preživnine za mladoletnega otroka - potrebe preživninskega upravičenca - preživninske zmožnosti zavezanca - odmera preživnine
    Zmotno je stališče nasprotnega udeleženca, da skupno starševstvo ni možno le, ko je med staršema zelo visoka stopnja konfliktnosti in ta ogroža otroka, ali takrat, ko eden od staršev zanemarja ali zlorablja otroka. Sodišče prve stopnje je predvsem na osnovi izvedeniškega mnenja zanesljivo ugotovilo, da pogojev za skupno starševstvo (trenutno) ni. Sodelovanje med staršema je znatno oteženo.

    Sodišče prve stopnje je prezrlo, da stiki vsako nedeljo pomenijo oviro, da starša in otroka enakomerno preživita čas tudi ob koncu tedna, ko je več prostega časa. Hkrati tudi ni nobene ovire za to, da starša ne bi tudi v času poletnih počitnic z otrokoma preživela enakovrednega časa.

    Pritožbena navedba, koliko je po podatkih Ministrstva za delo in družino z dne 24. 12. 2024 znašala povprečna preživnina glede na starost upravičenca 6 do 14 let, za odločitev ni relevantna, saj sodišče preživnino določi na podlagi potreb konkretnega upravičenca in zmožnosti konkretnega zavezanca.
  • 405.
    VSL Sklep IV Cp 147/2026
    9.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00090958
    ZNP-1 člen 100. DZ člen 161.
    začasne odredbe za varstvo koristi otrok - začasna ureditev stikov - bivanje v tujini - premestitev na delo v drug kraj - začasna premestitev delavca - selitev v tujino - obseg stikov - okoliščine konkretnega primera
    Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa DZ, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen ZNP-1).

    Neurejena situacija glede bivanja, varstva, vzgoje in izobraževanja deklic v tujini je za deklice gotovo škodljiva. Zato je treba zagotoviti pogoje, da bo mati zanje navedeno lahko uredila.

    V obravnavanem primeru gre za netipično družino, katere selitve so stalnica zaradi specifične zaposlitve staršev, ki tudi ni zagotavljala, da se družina seli skupaj. Trenutno živijo daleč narazen. Sodišče prve stopnje je korektno povzelo vse okoliščine, ki so pripeljale do situacije, ko je potrebna odločitev sodišča, da bodo stiki kljub temu stekli v večjem obsegu.
  • 406.
    VSL Sklep IV Cp 183/2026
    6.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00090608
    DZ člen 161.
    razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - izdaja začasne odredbe - potrebnost izdaje začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe - določitev stikov med staršem in otrokom - sprememba ureditve stikov - način izvajanja stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - telefonski stiki z otrokom - začasna ukinitev stikov - visoka ogroženost otroka - največja korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - stiska otroka - družinsko nasilje - alkohol - hiter postopek - omejitev dokazovanja - pravica do izjave - absolutnost pravice - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - zaslišanje udeležencev v postopku
    Mnenje CSD je strokovni dokaz, ki ima v družinskih postopkih posebno težo. Ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskih mnenj; izdelajo ga strokovnjaki, tako da je sorodno izvedenskemu mnenju. V postopku izdaje začasne odredbe (lahko) nadomešča izvedensko mnenje s področja psihološke stroke, saj bi njegovo pridobivanje terjalo preveč časa. Treba je upoštevati, da je postopek za izdajo začasne odredbe hiter in sumaren; namenjen je preprečitvi nastanka težko nadomestljive ali nenadomestljive škode, v njem pa sodišče odloča na podlagi standarda verjetno izkazane ogroženosti.

    Postopek izdaje začasne odredbe je hiter in sumaren. Sodišče lahko odloči tudi brez izvedbe vseh dokazov, ki bi bili sicer potrebni; torej tudi brez zaslišanja staršev, če je to nujno zaradi zaščite otrok. V postopkih, kjer je treba hitro zaščititi pravice, je dopustno, da sodišče ne izvede vseh dokazov; pravica do izjave namreč ni absolutna. Prav hitrost postopka je tista, ki v obravnavani zadevi upravičuje omejitve dokazovanja. Tudi sodna praksa potrjuje, da zaslišanje udeležencev ni obvezno.
  • 407.
    VSL Sodba II Cp 1632/2024
    6.2.2026
    STVARNO PRAVO
    VSL00090694
    SPZ člen 43, 65.
    ugotovitev solastninske pravice na nepremičnini - obstoj solastnine - velikost solastninskega deleža - dejanska etažna lastnina - zakonita in dobroverna posest - priposestvovanje lastninske pravice - pomožni prostori - pravna kvalifikacija pomožnega prostora - podatki gurs
    Bistvo tožbenega zahtevka je v ugotovitvi solastništva tožnikov na spornem deležu, medtem ko je razdelitev tega deleža med tožniki glede na njihove obstoječe deleže zgolj vprašanje njihovega notranjega razmerja in z ničemer ne posega v pravni položaj toženke. Toženka zato s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na notranje razmerje med solastniki ne more uspeti, saj ta razmerja ne vplivajo na odločitev o obstoju solastninske pravice na spornem deležu.
  • 408.
    VSL Sklep IV Cp 182/2026
    6.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ŠOLSTVO
    VSL00090682
    ZIZ člen 226, 226/3, 226/4. DZ člen 161. ZPP člen 328, 328/1.
    ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - omejitev starševske skrbi - postavitev otroka pod skrbništvo - neizpolnitev naložene obveznosti - denarna kazen, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti - področje izobraževanja - obveznost izobraževanja - osnovna šola - zasebna šola - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji - selitev v tujino - popravni sklep - odprava očitne pisne pomote - poprava imena stranke
    Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno za otroke, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ne glede na to, kje se dejansko nahajajo, če so v starosti obveznega šolanja.
  • 409.
    VSC Sklep II Kp 2399/2021
    6.2.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00091736
    KZ-1 člen 70a. ZKP člen 496
    varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - izvedensko mnenje - podaljšanje varnostnega ukrepa

    V izvedenskem mnenju je sicer res povzeto tudi poročilo UKC Maribor z dne 16. 8. 2024 o izvajanju ukrepa, prav tako pa se zaključki o zdravstvenem stanju Komisije skladajo z zaključki iz tega poročila. Vendar pa to nikakor ne pomeni, da je Komisija pri izdelavi mnenja zgolj prepisala poročilo UKC Maribor, brez da bi podala tudi svojo samostojno, kritično in neodvisno presojo. Pritožbeno sodišče glede tega v celoti deli mnenje prvostopenjskega sodišča, in sicer, da enotnost stališč zgolj dodatno kaže na strinjanje strokovnjakov glede zdravstvenega stanja storilca.

  • 410.
    VSL Sklep IV Cp 57/2026
    6.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VSL00090944
    ZPP člen 29. Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 3, 3/1, 3/1-a, 3/1-a(5), 7, 7/1. Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 3, 3/1, 3/1-b.
    pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - ugovor krajevne pristojnosti - navezna okoliščina najožje koneksnosti - otrokovo običajno prebivališče
    Pristojnost slovenskega sodišča za odločanje o varstvu in vzgoji ter stikov mladoletnega otroka s staršema je prvo sodišče pravilo utemeljilo na prvem odstavku 7. člena Uredbe IIb, ki veže pristojnost na otrokovo običajno prebivališče v trenutku, ko je sodišče začelo postopek. Tudi pristojnost za preživninske zahtevke je pravilno oprlo na Uredbo Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah, ki v točki b prvega odstavka 3. člena ureja splošno sodno pristojnost, in sicer določa pristojnost sodišča, kjer ima upravičenec običajno prebivališče. Osrednja navezna okoliščina za določitev pristojnosti je torej otrokovo običajno prebivališče.
  • 411.
    VSL Sodba I Cp 1477/2024
    6.2.2026
    LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
    VSL00091240
    ZLNDL člen 5. ZPP člen 2, 2/1. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 2, 3, 5, 5/1, 5/2, 36.
    ugotovitev lastninske pravice - lastninjenje po ZLNDL - dejanska etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - družbena lastnina - pravica uporabe - pravica razpolaganja - skupni del stavbe v etažni lastnini - del stavbe - posebni skupni del - posamezni del - poslovni prostor - oddaja nepremičnine v najem - načelo dispozitivnosti
    V obravnavani zadevi gre za način dejanskega etažiranja, brez formalnega pravnega akta. Pravna prednica tožnice je financirala izgradnjo večstanovanjske stavbe in s tem na posameznih delih stavbe, ki je bila v družbeni lastnini, pridobila pravico razpolaganja. Kot investitor, s pravico razpolaganja in uporabe na stavbi, je lahko enostransko določila, da bo sporni prostor zadržala in uporabljala za drugačen namen od načrtovanega. Pravna prednica tožnice je torej enostransko spremenila načrtovani skupni del stavbe v posamezni del (v samostojno funkcionalno celoto) in na njem obdržala pravico uporabe - to je storila konkludentno, s tem, ko je poslovni prostor obdržala v posesti in ga oddajala v najem.
  • 412.
    VSL Sklep II Cp 1111/2025
    6.2.2026
    PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00090949
    ZIZ člen 226, 227, 268, 272, 273. ZPP člen 2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7.
    regulacijska začasna odredba - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - začasno zadržanje - učinkovanje pogodbe - učinek sklepa o začasni odredbi - vezanost na zahtevek - dodatno zavarovanje
    Sklep o zavarovanju ima učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ). Pritožnika pravilno opozarjata, da je sestavni del sklepa o izvršbi za izterjavo nedenarne terjatve po 227. in 226. členu ZIZ tudi izrek denarne kazni za primer kršitve naloženega ravnanja, vendar ob tem zanemarita dvoje: 1. da sta sama predlagala izdajo dveh začasnih odredb in da sta le v zvezi z drugo, po vsebini prepovedno začasno odredbo (ki je bila zavrnjena), kot sredstvo zavarovanja predlagala denarno kazen; in 2. da pri zavarovanju z začasnim zadržanjem učinkovanja kreditne pogodbe izrek denarne kazni že po naravi stvari ni potreben, saj zadržanje učinkovanja nastopi že s samo začasno odredbo, ne glede na voljo in ravnanje toženke.
  • 413.
    VSL Sodba I Cp 195/2025
    6.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00090593
    ZPP člen 262, 281, 282, 282/5. OZ člen 64, 65, 435.
    sodba na podlagi stanja spisa - prodajna pogodba - neizpolnitev pogodbe - vračilo kupnine - vračilo dvojne are - neudeležba stranke na naroku - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - zavrnitev dokaznih predlogov - pravilno vročanje - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti
    Pravica do izjave, ki vključuje pravico do sodelovanja v postopku in do kontradiktornosti, je temeljna pravica stranke v pravdnem postopku. Toženki je bila zagotovljena s pravilnim vročanjem vseh sodnih pisanj in vabil ter z upoštevanjem določb ZPP o poteku glavne obravnave (281. in 282. člen), ki jo je ob izpolnjenem pogoju pravilne vročitve mogoče opraviti v odsotnosti stranke. Stranke, ki se ni odzvala sodnemu vabilu na zaslišanje, namreč ni mogoče prisiliti k izpovedbi (262. člen ZPP). Posledica nesodelovanja stranke na naroku pa je tudi v tem, da se ne more sklicevati na kršitev pravice do izjave zaradi opustitve njenega zaslišanja.
  • 414.
    VSL Sklep IV Cp 2299/2025
    6.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00090878
    DZ člen 141, 141/6, 142, 142/1, 142/4, 173, 173/1, 176, 176/1, 176/3, 176/4, 176/5, 184, 184/1.
    stiki otroka s staršem - omejitev pravice do stikov - stiki otroka z družinsko povezanimi osebami - odvzem starševske skrbi - ogroženost otroka - namestitev otroka k drugi osebi - obveznost preživljanja otroka v primeru izrečenega ukrepa - otrokova želja - korist mladoletnega otroka - izvedensko mnenje
    Ob ugotovitvi izvedencev o tem, da deklica glede na svojo starost in zrelost še ni sposobna dojeti pomena očetovega ravnanja in posledične povezave z izgubo matere, ni na mestu pritožbeno zavzemanje za pridobivanje otrokovega mnenja glede osebnih stikov. Sodišče mora pri odločitvi kot osrednje vodilo upoštevati otrokovo korist in želja otroka nima absolutne teže.

    Sodišče je preživnino za mld. A. A. določilo po podatkih v času odločanja, po ugotovitvi njenih potreb in ob upoštevanju izpovedi nasprotnega udeleženca o plačilu za delo na prestajanju zaporne kazni ter njegovega materialnega statusa. Nasprotni udeleženec ni pojasnil vzroka, da ne bi mogel pridobivati dohodka. Pritožnik je (so)lastnik stanovanjske hiše, ki mu omogoča pridobivanje dohodka z oddajo v najem, kar glede na splošno znane cene na nepremičninskem trgu prav tako zadostuje za plačilo v sklepu določene preživnine. Prepoved odtujitve in obremenitve na sklenitev najemnega razmerja ne vpliva.
  • 415.
    VSL Sklep IV Cp 152/2026
    6.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00090685
    DZ člen 203. ZNP-1 člen 93, 94.
    postopek za varstvo koristi otroka - ukinitev plačevanja preživnine - polnoleten otrok - nepopoln predlog - zavrženje nedopolnjenega predloga - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - zapisnik CSD o opravljenem predhodnem svetovanju - Center za socialno delo (CSD) - mediacija - pravila nepravdnega postopka
    Namen določbe 203. člena DZ je starše opozoriti na varstvo koristi otroka, jih spodbuditi k sporazumni ureditvi in seznaniti z mediacijo. Uvrstitev tovrstnih postopkov med postopke za varstvo koristi otroka je treba razlagati v smislu same kvalifikacije postopka in uporabe posebnih pravil nepravdnega postopka (npr. hitrost, preiskovalno načelo...), ne pa kot avtomatično širitev obveznosti iz 203. člena DZ, ki je po svoji dikciji vezana na starša kot predlagatelja v razmerjih glede mladoletnega otroka. Določba 93. člena ZNP-1 ne ustvarja samostojne obveznosti predhodnega svetovanja; ta je urejena specialno v 203. členu DZ in je strukturno vezana na vlogo staršev v razmerjih glede mladoletnih otrok.
  • 416.
    VSL Sodba II Cp 190/2025
    5.2.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00091223
    OZ člen 341, 364, 569.
    vračilo posojila - posojilna pogodba - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - odpoved zastaranju - pisna pripoznava zastarane obveznosti - vsebina SMS sporočil - dokazna ocena
    V dobi sodobnih telekomunikacijskih poti zahteve po pisnosti ne gre vezati zgolj na lastnoročno zapisano besedilo. Dovolj je, da o podani izjavi o pripoznavi dolga, ki šteje kot odpoved zastaranju, priča listina, četudi je to izpis poslanih in prejetih kratkih sporočil.

    Za pripoznavo dolga se ne zahteva soglasje volj, pač pa zgolj s strani dolžnika izražena, torej enostranska izjava volje.
  • 417.
    VSL Sklep II Cp 211/2026
    5.2.2026
    STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00090658
    ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/3. SPZ člen 33. ZPP člen 352.
    motenje posesti - zavrnjena začasna odredba - ureditvena oz. regulacijska začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - neznatna škoda - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - izkazanost narave in obsega zelo hudih posledic za stranko - subjektivna nevarnost - težko nadomestljiva škoda - premoženjska škoda - pomanjkljiva trditvena podlaga - varstvo lastninske pravice - prepozna dopolnitev pritožbe
    Izdaja regulacijske začasne odredbe je pridržana izjemnim in nujnim primerom, toliko bolj, kadar jo stranka predlaga v sporu o motenju posesti, pri katerem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika.
  • 418.
    VSL Sodba I Cp 1900/2024
    5.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00090950
    OZ člen 240, 633, 639, 639/2, 640. ZVPot člen 37a, 37c, 38. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 458.
    spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - podjemna pogodba - dejanska izvedba storitve - stvarna napaka - izvršitev dela - izpolnitev pogodbe (odprava napake) - reklamacija - znižanje plačila - pravica do znižanja plačila - ugovor nasprotne pravice - negativne posledice - manjvrednost del - kršitev razpravnega načela - prekoračitev tožbenega zahtevka - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
    Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da montaža tende na streho predstavlja napako v izvršenem poslu. Pravdni stranki sta se dogovorili za montažo na steno; po ogledu in izmerah komercialista in s strani toženke podanih podatkov je bila predlagana tenda z montažo na steno. Da bi bil med strankama dogovorjen določen način montaže na steno, tožnica ni trdila. Med pravdnima strankama je bila dogovorjena le montaža na steno. Način/vrsta montaže na steno ni bil poseben predmet dogovora. Res je bila po poskusu montaže na steno dogovorjena montaža te iste tende na streho. Vendar pa je to toženka sprejela na podlagi informacij tožnice, ki niso bile strokovno ustrezne oz. pravilne. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bila montaža na steno - ne glede na odstopanje posredovanih podatkov - izvedljiva.
  • 419.
    VSL Sklep IV Cp 217/2026
    5.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00090928
    DZ člen 151, 151/1, 151/2, 151/4.
    izvajanje starševske skrbi - nadomestitev soglasja starša - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - prepis na drugo šolo - menjava vrtca - korist mladoletnega otroka
    Otroci so zaradi dolgih vsakodnevnih voženj glede na to, da z očetom, ki živi v bližini šole oziroma vrtca, ki ju obiskujejo sedaj, med tednom nimajo stikov, povsem po nepotrebnem izpostavljeni zgodnjemu vstajanju oziroma pomanjkanju spanja, utrujenosti, dolgim vožnjam in nevarnostim na cesti. Navedeno vpliva na njihov zdrav razvoj.
  • 420.
    VSL Sodba II Cp 174/2025
    5.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00091068
    OZ člen 15, 40, 40/1, 377, 569, 569/1. ZPP člen 212, 215.
    posojilna pogodba - sklenitev posojilne pogodbe - dogovor pogodbenih strank - nagib za sklenitev pogodbe - dokazna ocena - dokazno breme - vračilo posojila - umik dokaznega predloga - pravilno ugotovljeno dejansko stanje
    Okoliščina, da je z izposojenim denarjem dejansko razpolagala druga oseba in ne posojilojemalka, na obstoj obveznosti posojilojemalke ne vpliva. Pomembno je le, s kom je tožnik sklenil pogodbo.

    Na veljavnost pogodb nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo (prvi odstavek 40. člena OZ).
  • <<
  • <
  • 21
  • od 50
  • >
  • >>