Bistveno je, da je po 73. členu pravilnika, ne glede na to, katera točka tega člena se uporabi, predvidena kot obvezna disciplinska sankcija prenehanje delovnega razmerja. Zato v takem primeru kvalifikatornih okoliščin ni treba ugotavljati in navajati, kot to zmotno meni revidentka, niti ne pomeni prekvalifikacija disciplinske kršitve iz 1. točke v 2. točko 73. člena pravilnika nedovoljenega posega v škodo revidentke (prepoved reformatio in peius), ker gre v obeh primerih za obvezen izrek najstrožje disciplinske sankcije. Zato tovrstne revizijske graje ni mogoče sprejeti.
prenehanje delovnega razmerja - zahteva za sodno varstvo - pravočasnost
Iz določbe prvega odstavka 83. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90) izhaja, da mora delavec, ki ni zadovoljen z dokončno odločitvijo delodajalca, zahtevati sodno varstvo v 15 dneh. Ker je bila tožba vložena v skladu s to določbo, so bili izpolnjeni pogoji (procesna predpostavka) za sodno varstvo in tožnik ni bil prekludiran, kot sta to že pravilno zaključili tudi obe nižji sodišči.
ZPPSL člen 144, 144/1.ZPP člen 211, 363, 363/1, 363/2.
stečajni postopek - prerekanje terjatev - napotitveni sklep - nadaljevanje zaradi stečaja prekinjenega postopka - vložitev nove tožbe - litispendenca
Napotitev na pravdo v obravnavanem primeru ni pomenila, da lahko upnik vloži novo tožbo, ampak da začne postopek, s katerim bo dosegel želeni učinek (to je ponovno aktiviranje zaradi stečaja prekinjenega postopka), kar je pomenilo vložitev predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka.
Ker tožena stranka sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka ni izpodbijala s posebno pritožbo, ga ne more izpodbijati naknadno, s pravnimi sredstvi proti odločbi o glavni stvari.
finančni leasing - predčasna razveza pogodbe zaradi kraje predmeta leasinga - navidezna pogodba
Leasingojemalec je bil dolžan leasingodajalca brez odlašanja obvestiti o vseh okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje pogodbe o leasingu, torej tudi o tem, da ni zavaroval predmeta leasinga.
Do predčasnega prenehanja pogodbe o leasingu je prišlo po krivdi leasingojemalca, ki ni zavaroval predmeta leasinga proti kraji (oziroma o tem ni obvestil leasingodajalca).
Pri pogodbi o finančnem leasingu ne gre za navidezno pogodbo, ampak bi kvečjemu lahko šlo za pogodbo z navideznim leasingojemalcem.
ZZZDR člen 12, 12/1, 56, 56/3, 59, 59/2.ZPP člen 385, 385/1.
določitev deležev na skupnem premoženju - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve - varstvo zakonitosti - delitev skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev - pasiva in aktiva premoženja - vračanje kreditov po prenehanju izvenzakonske skupnosti - vrnitev dela plačanega dolga
Pravnomočno določena deleža na skupnem premoženju veljata tako za aktivo kot za pasivo skupnega premoženja. Spornega stanovanja pri vprašanju vračanja najetega posojila za plačilo dela kupnine ni mogoče obravnavati izolirano od ostalega skupnega premoženja na način, da je pol stanovanja toženčevo posebno premoženje, druga polovica pa skupno premoženje z deleži 6/10 proti 4/10 v korist tožnice. Zato mora toženec tožnici vrniti po prenehanju izvenzakonske skupnosti plačano posojilo v obsegu, kolikor znaša njegov delež na celotnem skupnem premoženju, torej 70 % in ne samo 40 %.
Razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča v tej zadevi nima narave pravnomočne sodne odločbe v smislu 1. odstavka 385. člena ZPP.
ZOR člen 312, 312/1, 312/2, 399, 399/1, 399/3, 399/4.
posojilo - obrestna mera pogodbenih in zamudnih obresti od terjatve, izražene v tuji valuti - pravno mnenje
Obrestna mera zamudnih in pogodbenih obresti za denarne terjatve, zavarovane z devizno klavzulo, ne sme presegati obrestne mere, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge v konkretni tuji valuti na vpogled.
vrnitev v prejšnje stanje - udeležba na naroku - opravičilo stranke - razdedinjenje
Predlagateljeva trditev, da se je sodišču opravičil v drugih postopkih (pri čemer predlagatelj ni niti opredelil bolezni), ne predstavlja situacije, v kateri bi moralo sodišče razpisati narok in nato v kontradiktornem postopku preveriti predlagateljeve trditve.
ZOR člen 189, 200, 200/1, 200/2, 203. ZPOMZO-A. OZ.ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 359.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - dvojna valorizacija - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse - prepoved reformatio in peius
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Ni kršitve prepovedi reformacije in peius, če je sodišče prve stopnje prisodilo odškodnino samo za primarni strah v znesku 100.000 SIT.
Sodišče druge stopnje pa je priznalo tudi odškodnino za sekundarni strah in za obe vrsti strahu ohranilo odškodnino v znesku 100.000 SIT. Ali gre za spremembo odločitve na slabše, se v pravdnem postopku presoja s primerjavo izrekov sodb sodišč prve in druge stopnje. V obravnavanem primeru primerjava izrekov obeh sodb pokaže, da odškodnina ni bila znižana, zato pritožbeno sodišče ni kršilo prepovedi reformacije in peius.
Nepravilna ugotovitev datuma vročitve sodbe (v zvezi z zavrženjem pritožbe) lahko predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje.
ugotovitev očetovstva - dokazovanje - dokaz z DNA analizo - odvzem krvi - neudeležba toženca
Ker se nihče ni dolžan odzvati sodnemu vabilu, da bi bil zaslišan (prenešeno na obravnavani primer: da bi dal krvi v dokazne namene) in ga k temu ni mogoče prisiliti, za takšna ravnanja pa ni predpisana neposredna sankcija, sme sodišče glede na vse okoliščine presoditi, kakšen pomen ima to, da stranka ni prišla na zaslišanje (na postavljeni izvedenski inštitut.
ODZ paragraf 948, 1487.ZPP člen 339, 339/2, 370, 370/3, 372.
darilna pogodba - preklic darila - velika nehvaležnost - zastaranje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pravica tožeče stranke preklicati daritev zaradi velike nehvaležnosti je zastarala, ker jo je tožnik uveljavljal več kot tri leta po toženčevih domnevnih nasilnih dejanjih.
dovoljenost revizije - gospodarski spor - samostojni podjetnik posameznik - pogodba v zvezi z opravljanjem pridobitne dejavnosti
Ob nastanku pravnega razmerja, iz katerega izvira spor, je toženec imel status samostojnega podjetnika posameznika, pogodba je bila sklenjena v zvezi z opravljanjem toženčeve pridobitne dejavnosti, kar je drugi pogoj za uporabo pravil v postopku o gospodarskih sporih.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sprememba tožbe - izpodbijani del pravnomočne odločbe - zavrženje revizije
V revizijskem postopku je sporna le odločitev o nedenarnem delu tožbenega zahtevka, ki je bil v tožbi ocenjen z zneskom 600.000 SIT. Ob spremembi tožbe zvišana ocena vrednosti tožbe se nanaša le na spremenjeni del tožbe, torej na dodatno uveljavljanje denarne terjatve, izražene v tuji valuti, odločitev o tem delu zahtevka pa je bila v pritožbenem postopku razveljavljena.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - glavna in postranske terjatve - zamudne obresti - zavrženje revizije
Ker nobeden od navedenih zneskov ne presega mejnega zneska 1.000.000 SIT za dovoljenost revizije, še sporne zakonske zamudne obresti od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo za čas pred izdajo prvostopenjske sodbe pa se pri ugotavljanju revizijske vrednosti spora ne upoštevajo, je tožničina revizija nedovoljena.
denacionalizacija - metodologija vrednotenja podržavljenega premoženja po stanju ob podržavljenju - stroški upravnega postopka
Sedanja vrednost podržavljenega premoženja se ugotavlja po stanju premoženja ob podržavljenju in na podlagi predpisane metode vrednotenja za potrebe denacionalizacije. Te metode so predpisane v podzakonskih aktih, izdanih na podlagi 44. in 85. člena ZDen.
Stroškov upravnega postopka ni mogoče naložiti zavezancu za denacionalizacijo, temveč jih nosi stranka, ki je postopek začela, sama.
disciplinsko sodišče druge stopnje za državne tožilce v Ljubljani - pristojnosti disciplinskih sodišča za državne tožilce - izdaja aktov v disciplinskih postopkih - sodno varstvo v upravnem sporu
Disciplinski sodišči za državne tožilce imata pristojnosti, ki so lastne državnemu organu in je zato šteti njihove akte za akte, ki jih je mogoče izpodbijati na podlagi 2. odstavka 1. člena ZUS. Zato pomeni odklonitev sodnega varstva pred tema dvema sodiščema kršitev tožničine pravice v obravnavani zadevi iz 23. člena Ustave Republike Slovenije. Zato ni bilo podlage za zavrženje tožničine tožbe v obravnavani zadevi in ji je zagotovljeno varstvo v upravnem sporu.
neizpolnjevanje pogoja za denacionalizacijo - prenos pravice uporabe na podlagi pravnega posla
Ker je bila pravica uporabe prenesena na podlagi kupne pogodbe, niso bili izpolnjeni osnovni pogoji za vračilo podržavljenega premoženja po določbah ZDen.