prenehanje delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas - pravne posledice - status delavca
Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe, na katere je revizijsko sodišče vezano (3. odstavek 370. člena ZPP), izhaja, da je tožniku delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, prenehalo z iztekom dogovorjenega časa, dne 31.12.2000. To pomeni, da od tega datuma dalje, tožnik ni bil več delavec tožene stranke, zato zanj ni moglo veljati - tudi v reviziji uveljavljeno stališče sodne prakse - da bi bil dolžan opravljati delo do dokončne odločitve o prenehanju delovnega razmerja. Če bi takšna pravna presoja obveljala tudi v primerih, ko bi ostala oseba, ki je sklenila delovno razmerje za določen čas, na delu tudi po času, ko bi ji moralo delovno razmerje prenehati, bi nastopila pravna domneva iz 1. odstavka 18. člena ZDR.
procesne predpostavke - zahteva za varstvo pravic - razumen rok
Ker sta tožnik in tožena stranka naknadno s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi na novo uredila medsebojna razmerja glede vseh vprašanj, ki so bila predmet predhodne zahteve za varstvo pravic, le-ta ni mogla predstavljati procesne predpostavke za kasnejšo vložitev tožbe.
azil - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje v izvorni državi
Tožnikova vloga je očitno neutemeljena, saj dejstvo, da tožnika domnevno izsiljujejo pripadniki UČK, ne pomeni preganjanje v smislu kot se je uveljavilo v azilnih postopkih in kot ga opredeljuje direktiva ES.
ZKP člen 371, 371/1-8.ZCS-1 člen 12, 12-6, 12-7, 12-12, 15, 27, 27/1, 27/3, 27/4, 27/5, 29, 29/1.
zavrnitev dokaznega predloga - izvajanje dokazov - carina - nedovoljeni dokazi - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - pregled vozila - preiskava vozila - odredba sodišča za carinsko preiskavo
Pregled prevoznega sredstva pomeni vizualni pregled njegovih prostorov in stvari v njem, preiskava pa podroben pregled vseh delov vozila tudi s pomočjo tehničnih pripomočkov ali tako, da se ga razstavi.
Cariniki za preiskavo vozila na potrebujejo odredbe sodišča.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - upoštevanje drugih kazenskih postopkov - dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri odrejanju pripora sodišče ni dolžno presojati verodostojnosti dokazov, saj tako oceno lahko opravi le sodeči senat.
Okoliščina, da je osumljenec v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ, pri presoji obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti kaznivega dejanja po 1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22799
KZ člen 196, 196/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - konoplja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Neutemeljena je trditev, da bi moralo sodišče za izrek obsodilne sodbe glede kaznivega dejanja po 1. odstavku 196. člena KZ ugotoviti, da je razmerje psihotropnih substanc (količnik) v konoplji večji od 1 (ena). Ne KZ ne Odločba o seznamu mamil (Ur. l. RS, št. 5 - 241/98) ter Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog (Ur. l. RS, št. 49 -
2336/2000) ne zahtevajo posebnega razmerja med psihotropnimi substancami in ne določajo količnika o vsebnosti posameznih substanc.
ZAzil člen 20, 35, 39, 39/2, 41, 42. Uredba Sveta ES o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države št. 343/2003 z dne 29.2.2003 člen 19, 20. ZUS člen 59, 59/1, 77, 77/2-3.
azil - odgovorna država za obravnavo vloge - umik prošnje - medsebojni vpliv dveh postopkovnih odločitev
Ne glede na izdani sklep o izročitvi prosilca za azil drugi državi, ker je tam že prej vložil prošnjo za azil, lahko tožena stranka, če izročitev drugi državi ni uspela, ustavi azilni postopek v Sloveniji, če prosilec samovoljno zapusti azilni dom in se vanj ne vrne tri zaporedne dni, če se med tem še ni začel upravni spor v zvezi z odločitvijo o izročitvi prosilca drugi državi.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - priče - oprostitev pričevanja - izvenzakonski partner - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Drugostopenjsko sodišče se mora opredeliti le do tistih očitkov v pritožbi, ki so pravno relevantni za pravilno razsojo zadeve. Tudi če se sodišče do navedb stranke ne opredeli izrecno, zadostuje, da odgovori na pritožbene očitke smiselno izhajajo iz obrazložitve.
Glede na določbo 236. člena ZKP se izvenzakonski partner obdolženkine hčerke ne more sklicevati na pravno dobroto, da ne bo pričal.
obnova kazenskega postopka - novi dokazi - zavrženje zahteve za obnovo
Določbo 1. odstavka 413. člena ZKP, po kateri sodišče med drugim zavrže zahtevo za obnovo, če ugotovi, da dejstva in dokazi očitno niso taki, da bi se mogla na podlagi njih dovoliti obnova, je mogoče razlagati le tako, da se sodišče ne more spuščati v oceno dokazov, na katere se sklicuje zahteva za obnovo in ki niso bili izvedeni, pač pa jih sme presojati le z vidika relevantnosti pogojev za obnovo postopka. Tak primer je podan zlasti, če gre za dokaze, ki nimajo nič skupnega z zadevo ali za dokaze, ki so očitno nepomembni za presojo odločilnih dejstev oziroma ne bi mogli vplivati na spremembo sodbe, četudi bi držalo tisto, kar se s sklicevanjem nanje v zahtevi zatrjuje.
Vsebinska ocena v zahtevi za obnovo kazenskega postopka predlaganega dokaza je možna le v primeru, če sodišče ne zavrže zahteve za obnovo in nadaljuje postopek po 2. in 3. odstavku 413. člena ZKP ter nato šele na podlagi uspeha poizvedb ugodi zahtevi in dovoli obnovo kazenskega postopka ali pa zahtevo zavrne.
obseg odškodnine - nastanek koristi oškodovancu poleg škode - dokazno breme za trditve o nastanku koristi
Dokazno breme za obstoj in obseg škode sicer res nosi tožnik (oškodovanec), dokazno breme za ugovore, med katere spada tudi ugovor, da je zaradi škodnega dogodka nastala za oškodovanca poleg škode tudi kakšna korist, pa je na tožencu. Zato je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da bi morala tožena stranka dokazati zatrjevane prejemke iz zdravstvenega zavarovanja (in ne obratno, da bi moral tožnik dokazati, da iz tega naslova ni ničesar prejel).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti se ne more sklicevati na določbo 427. člena ZKP. To bi pomenilo razširitev razlogov, iz katerih sme vložiti to izredno pravno sredstvo tudi na zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa bi bilo v nasprotju z določbo 2. odstavka 420. člena ZKP.
Pravna usoda ene pogodbe je odvisna od pravne usode druge pogodbe (le), kadar je volja pogodbenih strank usmerjena v to, da posamezne povezane pogodbe medsebojno lahko obstajajo ali padejo. Ker pa je sodišče prve stopnje zavzelo jasno (dejansko) stališče, da sporna posojilna pogodba ni bila odvisna od prodaje poslovnega deleža, ki je bila predmet predpogodbe, (ne)izpolnitev predpogodbe ne more vplivati na toženčevo obveznost iz posojilne pogodbe.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med navedbami v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov in samimi listinami, zapisniki - dokazna ocena listin in zapisnikov
Bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov ter med samimi listinami oziroma zapisniki. To pa ne pomeni, da sodišče listin oziroma zapisnikov ne more drugače dokazno oceniti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - opredelitev razlogov za delegacijo pristojnosti
Trditev, da krajevno pristojno sodišče ne zagotavlja "poštenega in nepristranskega" sojenja, je tako splošne narave, da je ni mogoče preizkusiti, in sicer ne glede na to, da gre v obravnavanem primeru za izvršilni postopek, ko je odločanje zoženo le na izvršilna dejanja v zvezi s pravnomočno sodbo.
dokazovanje - priznana dejstva - sistem afirmativne litiskontestacije
Prvi odstavek 214. člena ZPP določa, da ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranka pred sodiščem priznala. Ker zakon ne določa oblike priznanja dejstev, za uporabo navedenega pravila ni nujno potrebno dobesedna zapisniška ugotovitev, da je konkretno dejstvo nesporno.
azil - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje v izvorni državi
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da tožniku v izvorni državi očitno ne grozi preganjanje v smislu ZAzil in da okoliščine, ki jih kot razlog za pridobitev azila navaja tožnik (da mu v trgovini niso hoteli prodati blaga in da so ga predstavniki plačane makedonske vojske vabili v njihove vrste proti plačilu ali pa s silo, glede česar je podal izjave, ki se časovno med seboj ne ujemajo ter da doživlja posamezne krivice oziroma poniževanja kot Rom), niso takšne, da bi se tožnik utemeljeno čutil resno ogroženega, zato njegov strah pred preganjanjem ni objektivno utemeljen.