ZDen člen 3, 4, 5. ZNNZ člen 58. ZUS člen 73, 77, 77/2.
akt o podržavljenju - pogodba o prenosu pravice uporabe - odškodnina za prenos pravice uporabe - neupravičenost do denacionalizacije
Če je bilo zemljišče podržavljeno z ZNNZ, je to podržavljenje začelo učinkovati z uveljavitvijo ZNNZ, zato so bile odločbe, izdane na podlagi ZNNZ ugotovitvene. ZNNZ je začel veljati 26.12.1958, zato odločba o arondaciji, izdana 28.5.1963, ni imela pravnega učinka na spremembo lastnika obravnavanega zemljišča. Ker pa so tožniki po nacionalizaciji sklenili pogodbo, s katero so prenesli pravico uporabe na obravnavanem zemljišču na kombinat, so s tem konzumirali pravico uporabe in s tem tudi do denacionalizacije.
Tožba mora biti vložena v 30 dneh po prejemu dokončnega akta, sicer je prepozna. Delna in dopolnilna odločba veljata glede pravnih sredstev in glede izvršbe za samostojni odločbi.
očitno neutemeljena prošnja - zloraba azilnega postopka z namenom odložitve prisilne odstranitve iz Republike Slovenije
Tožnikova prošnja je očitno neutemeljena, saj jo je tožnik vložil v času ekstradicijskega postopka, da bi odložil njegovo izročitev Srbiji in Črni gori, ki ga je iskala s tiralico kot pobeglega zapornika.
brezplačna pravna pomoč - neizkazanost pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Tožnikove trditve, da odločitvi sodišč temeljita na "krivo ugotovljenem dejanskem stanju uradnega položaja sodnic", ki proti tožniku drugače uporabljajo predpise, so pavšalne in neizkazane, saj tožnik niti ne predlaga, niti ne predloži nobenega dokaza za navedene trditve.
vodstvo postopka - priprave za glavno obravnavo - postavitev začasnega zastopnika
Med pripravami za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo ima predsednik senata pravico odločati tudi o postavitvi začasnega zastopnika, kar je zadeva vodstva postopka; zoper tako odločbo pa ni pritožbe oziroma ni dopustna.
povračilo škode na ribah - odgovornost države - preprečitev škode - skrbnost dobrega strokovnjaka - razlogi za revizijo - predmet revizijskega preizkusa
Vsebinsko tožena stranka ni ugovarjala nastanku škode (kot enemu od elementov odškodninskega oziroma civilnega delikta), temveč njeni višini (ki se obračuna na podlagi elementov odškodninskega cenika za povračilo škode na ribah), pri čemer pa višina tožbenega zahtevka ni predmet vmesne sodbe, tako tudi ne predmet revizijskega preizkusa. Razpravljanje (strank) o uspehu dokazovanja ni predmet revizije, presoja dokazov (ki je pridržana sodišču) pa ne predmet revizijskega preizkusa (3. odstavek 370. člena ZPP).
Subsumpcija konkretnega ravnanja tožeče stranke pod nedoločen pojem (pravni standard) dobrega strokovnjaka sicer pomeni pravno sklepanje, vendar pa gre za subsumiranje dejanskih ugotovitev, ki kot take glede na tretji odstavek 370. člena ZPP niso predmet revizijskega preizkusa.
Iz listinskih dokazov, ki so na voljo v predloženem spisu izhaja, da tožnik uveljavlja od tožene stranke plačilo, ki ga pogodba med pravdnima strankama z dne 30.6.2000 opredeljuje kot plačo za čas od 1.1.2003 do 30.6.2004. Pogodba med pravdnima strankama je bila sklenjena za čas od 1.7.2000 do 30.6.2004, pri čemer je v 3. členu pogodbe določeno, da bo imel tožnik za čas sklenitve pogodbe status zaposlenega (to pomeni - bo imel sklenjeno delovno razmerje). Če je sporno izplačilo plače v času zaposlitve (trajanja delovnega razmerja), je to spor o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, za reševanje takega spora pa je pristojno specializirano delovno sodišče.
poprava sodbe - izrek sodbe - opisno ali številčno označevanje obrestne mere
Pri delu izreka sodbe, na katerega se nanaša drugi del predloga za popravo sodbe, ne gre za napako, ne za pomoto, ne za pomankljivost, niti ne za neskladnost v smislu zakonskega predpisa (v revizijski odločbi je obrestna mera podana le opisno, in ne delno v številkah in delno opisno, kot je bilo to storjeno v revizijsko izpodbijani odločbi). Zato poprava sodbe ni možna, ni pa niti smiselna, saj z drugače oblikovanim izrekom v revizijski sodbi o obrestni meri tožeča stranka ni oškodovana.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pravnomočnost sklepa - prostovoljno zdravstveno zavarovanje
Ker je bila zadeva v dejanskem smislu že v letu 2002 odstopljena delovnemu in socialnemu sodišču, ostane to sodišče na podlagi 88.
člena ZDSS-1 v zadevi stvarno pristojno, ne glede na to, da je bil sklep okrajnega sodišča o nepristojnosti in odstopu zadeve tožencu vročen šele v mesecu januarju 2005, saj je bila s pravnomočnostjo tega sklepa prvotna napaka pri odstopu zadeve odpravljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik manjšega sodišča kot stranka v postopku
Prisilna izvršitev v preživninski zadevi proti dolžniku, ki opravlja sodniško funkcijo na istem sodišču, bi lahko otežila medsebojne odnose pri delu manjšega sodišča; poleg tega pa bi objektivno lahko prišlo do dvoma o nepristranskosti odločanja.
ZPP člen 4, 4/1, 67, 293, 293/1.ZS člen 106, 106-6.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - odločanje o predlogu za delegacijo pristojnosti - javnost sej - interna seja vrhovnega sodišča - drugi tehtni razlogi
Načelo javnosti ne velja za interne seje, na katerih odloča vrhovno sodišče brez obravnave.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - službeni stiki med centri za socialno delo in sodišči oziroma odvetniki
Trditve o povezanosti med sodniki in centri za socialno delo oziroma pooblaščenko nasprotne stranke ne morejo biti tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj neprimerne povezave niso izkazane, službeni stiki sodnikov s centri za socialno delo in z odvetniki pa ne morejo biti podlaga za dvom v objektivno obravnavanje posameznih zadev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - izločitev sodnika
Tožnik v predlogu sicer izraža dvom v nepristranskost sojenja na Okrožnem sodišču v Mariboru, vendar ta svoj dvom utemeljuje izključno le z obširno grajo odločitve predsednice sodišča o zavrnitvi njegove zahteve za izločitev razpravljajoče sodnice A. A. To pomeni, da tožnik še vedno ostaja v sferi dvoma v t.i. subjektivno nepristranskost zakonitega oz. naravnega sodnika, ki je lahko le razlog za izločitev sodnika in ki zato ne more biti hkrati tudi še "drug tehten razlog" za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z odločitvijo v drugem sporu - dvom v nepristranskost sodnika
Tožnikovo nezadovoljstvo z odločbo sodišča v drugi pravdni zadevi, četudi naj bi bila ta povod za sedanjo pravdo, ne spada med razloge smotrnosti ali druge tehtne razloge za prenos pristojnosti. Stranka lahko razloge nestrinjanja s sodno odločbo uveljavlja s pravnimi sredstvi, kar je tožnik v prejšnji pravdi tudi storil. Svoje nezaupanje v nepristranskost konkretnega sodnika lahko uveljavlja s predlogom za njegovo izločitev, ne pa s predlogom za prenos pristojnosti.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja - izročilna pogodba v korist vnuka - prikrajšanje nujnega deleža - vračunanje darila - vračanje darila - neveljavnost izročilne pogodbe - dednopravni učinki nasproti dediču, ki se s pogodbo ni strinjal
Prvi odstavek 110. člena ZD, ki določa, da če se kakšen dedič (v obravnavanem primeru tožnik kot zapustničin sin) ni strinjal z izročitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim dedičem (v obravnavanem primeru tožencu kot vnuku) za darila in se po prednikovi smrti ravna z njimi kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem (in abstracto). Pomeni, da se takšna darila upoštevajo pri ugotavljanju vrednosti zapuščine ne glede na to, ali bi prevzemnik prišel v poštev kot dedič (in concreto) ali ne. Skratka v tem pogledu ne velja določba 3. alineje 28. člena ZD.
Izročilna pogodba sicer velja, nima pa dednopravnega učinka, s tem pa tudi ne velja v razmerju do dediča, ki ni dal soglasja. Takrat dobi izročeno premoženje status darila.
obnova postopka - objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka - prepozen predlog za obnovo postopka
Ker je bil predlog za obnovo postopka vložen po preteku objektivnega roka petih let od dneva vročitve odločbe stranki, je bil na podlagi določbe 2. odstavka 256. člena ZUP/86 pravilno zavržen kot prepozen.
Sodišči prve in druge stopnje sta pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo pravilno opravili širšo in ožjo individualizacijo in sta pravilno uporabili pravni standard pravične denarne odškodnine.
plačilo carine - upravni postopek - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - opredelitev organa do vseh pritožbenih navedb - bistvena kršitev določb postopka
Ker se tožena stranka ni opredelila do vseh ugovorov, pomembnih za odločitev v zadevi, je bistveno kršila določbe postopka v upravnem postopku.