lokacijsko dovoljenje - stranski udeleženec - varovanje pravic in pravnih koristi
V lokacijskem postopku ima stranski udeleženec možnost varovati svoje pravice in pravne koristi tako, da opozarja na morebitno neizpolnitev katerega izmed zakonskih pogojev za izdajo lokacijskega dovoljenja, ne more pa vlivati na odločitev o lokaciji z ugovori, ki nimajo neposredne zveze s predpisanimi pogoji za gradnjo, ampak izražajo samo njegov zasebni interes.
ZTuj-1 člen 41. ZUS člen 23, 60, 73.ZUP člen 222, 222/1.
dovoljenje za stalno prebivanje - rok za odločbo - izdaja odločbe po poteku dveh mesecev - kršitev pravil postopka, ki je vplivala na odločitev
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, ob ugotovljenem dejanskem stanju, da je imel tožnik v času podaje svoje vloge (3.10.2001)
urejen status tujca na podlagi dovoljenj za začasno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji (do 2.1.2002), ni pa imel več veljavnega dovoljenja za začasno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji, ko je tožena stranka izdala s tožbo izpodbijano odločbo dne 22.10.2002. Če bi tožena stranka spoštovala določbo 1. odstavka 222. člena ZUP, da mora upravni organ izdati odločbo v roku dveh mesecev od podaje vloge, bi tožnik imel še zmeraj urejen status začasnega prebivališča.
upravni spor - vročanje - pooblaščenec za sprejemanje pisanj
Med pripravami za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo ima predsednik senata pravico odločati tudi o vročitvi sodnih pisanj, kar je zadeva vodstva postopka.
Določbe ZPP (146. člen) niso v neskladju s predpisi EU, saj ti predpisi na to področje ne posegajo.
ZP (1983) člen 241. ZUS člen 18, 18/1, 34, 34/1-4, 73.
prekrški - denarna kazen - prisilna izterjava denarne kazni za prekršek - stranka v upravnem sporu
Občina, v katere korist davčna uprava po uradni dolžnosti opravi prisilno izterjavo denarne kazni, ki je vir prihodkov te občine, v postopku prisilne izterjave ni stranka v upravnem postopku in tudi ne v upravnem sporu.
ZDen člen 3, 3/20, 3/23, 4, 5, 9, 9/1, 9/4, 63,63/3. ZUS člen 73.
upravičenec do denacionalizacije - akt o podržavljenju - državljanstvo FLRJ
Ker je na podlagi Odloka AVNOJ bilo premoženje podržavljeno z uveljavitvijo tega odloka, to je z 22.11.1944, in so bile kasneje izdane odločbe na podlagi tega odloka zgolj ugotovitvene, se v tem primeru kot akt o podržavljenju šteje Odlok AVNOJ, ne pa poznejša sodba Vojaškega sodišča, izdana na drugi pravni podlagi. Zato se državljanstvo prejšnjega lastnika ugotavlja po 1. odstavku 9. člena in ne po 4. odstavku 9. člena ZDen. Po 1. odstavku 9. člena ZDen pa prejšnji lastnik ni upravičenec, ker mu državljanstvo FLRJ po 9.5.1945 ni bilo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo.
povračilo škode na ribah - odgovornost države - preprečitev škode - skrbnost dobrega strokovnjaka - razlogi za revizijo - predmet revizijskega preizkusa
Vsebinsko tožena stranka ni ugovarjala nastanku škode (kot enemu od elementov odškodninskega oziroma civilnega delikta), temveč njeni višini (ki se obračuna na podlagi elementov odškodninskega cenika za povračilo škode na ribah), pri čemer pa višina tožbenega zahtevka ni predmet vmesne sodbe, tako tudi ne predmet revizijskega preizkusa. Razpravljanje (strank) o uspehu dokazovanja ni predmet revizije, presoja dokazov (ki je pridržana sodišču) pa ne predmet revizijskega preizkusa (3. odstavek 370. člena ZPP).
Subsumpcija konkretnega ravnanja tožeče stranke pod nedoločen pojem (pravni standard) dobrega strokovnjaka sicer pomeni pravno sklepanje, vendar pa gre za subsumiranje dejanskih ugotovitev, ki kot take glede na tretji odstavek 370. člena ZPP niso predmet revizijskega preizkusa.
Iz listinskih dokazov, ki so na voljo v predloženem spisu izhaja, da tožnik uveljavlja od tožene stranke plačilo, ki ga pogodba med pravdnima strankama z dne 30.6.2000 opredeljuje kot plačo za čas od 1.1.2003 do 30.6.2004. Pogodba med pravdnima strankama je bila sklenjena za čas od 1.7.2000 do 30.6.2004, pri čemer je v 3. členu pogodbe določeno, da bo imel tožnik za čas sklenitve pogodbe status zaposlenega (to pomeni - bo imel sklenjeno delovno razmerje). Če je sporno izplačilo plače v času zaposlitve (trajanja delovnega razmerja), je to spor o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, za reševanje takega spora pa je pristojno specializirano delovno sodišče.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pravnomočnost sklepa - prostovoljno zdravstveno zavarovanje
Ker je bila zadeva v dejanskem smislu že v letu 2002 odstopljena delovnemu in socialnemu sodišču, ostane to sodišče na podlagi 88.
člena ZDSS-1 v zadevi stvarno pristojno, ne glede na to, da je bil sklep okrajnega sodišča o nepristojnosti in odstopu zadeve tožencu vročen šele v mesecu januarju 2005, saj je bila s pravnomočnostjo tega sklepa prvotna napaka pri odstopu zadeve odpravljena.
poprava sodbe - izrek sodbe - opisno ali številčno označevanje obrestne mere
Pri delu izreka sodbe, na katerega se nanaša drugi del predloga za popravo sodbe, ne gre za napako, ne za pomoto, ne za pomankljivost, niti ne za neskladnost v smislu zakonskega predpisa (v revizijski odločbi je obrestna mera podana le opisno, in ne delno v številkah in delno opisno, kot je bilo to storjeno v revizijsko izpodbijani odločbi). Zato poprava sodbe ni možna, ni pa niti smiselna, saj z drugače oblikovanim izrekom v revizijski sodbi o obrestni meri tožeča stranka ni oškodovana.
ZPP člen 4, 4/1, 67, 293, 293/1.ZS člen 106, 106-6.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - odločanje o predlogu za delegacijo pristojnosti - javnost sej - interna seja vrhovnega sodišča - drugi tehtni razlogi
Načelo javnosti ne velja za interne seje, na katerih odloča vrhovno sodišče brez obravnave.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - službeni stiki med centri za socialno delo in sodišči oziroma odvetniki
Trditve o povezanosti med sodniki in centri za socialno delo oziroma pooblaščenko nasprotne stranke ne morejo biti tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj neprimerne povezave niso izkazane, službeni stiki sodnikov s centri za socialno delo in z odvetniki pa ne morejo biti podlaga za dvom v objektivno obravnavanje posameznih zadev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik manjšega sodišča kot stranka v postopku
Prisilna izvršitev v preživninski zadevi proti dolžniku, ki opravlja sodniško funkcijo na istem sodišču, bi lahko otežila medsebojne odnose pri delu manjšega sodišča; poleg tega pa bi objektivno lahko prišlo do dvoma o nepristranskosti odločanja.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja - izročilna pogodba v korist vnuka - prikrajšanje nujnega deleža - vračunanje darila - vračanje darila - neveljavnost izročilne pogodbe - dednopravni učinki nasproti dediču, ki se s pogodbo ni strinjal
Prvi odstavek 110. člena ZD, ki določa, da če se kakšen dedič (v obravnavanem primeru tožnik kot zapustničin sin) ni strinjal z izročitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim dedičem (v obravnavanem primeru tožencu kot vnuku) za darila in se po prednikovi smrti ravna z njimi kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem (in abstracto). Pomeni, da se takšna darila upoštevajo pri ugotavljanju vrednosti zapuščine ne glede na to, ali bi prevzemnik prišel v poštev kot dedič (in concreto) ali ne. Skratka v tem pogledu ne velja določba 3. alineje 28. člena ZD.
Izročilna pogodba sicer velja, nima pa dednopravnega učinka, s tem pa tudi ne velja v razmerju do dediča, ki ni dal soglasja. Takrat dobi izročeno premoženje status darila.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z odločitvijo v drugem sporu - dvom v nepristranskost sodnika
Tožnikovo nezadovoljstvo z odločbo sodišča v drugi pravdni zadevi, četudi naj bi bila ta povod za sedanjo pravdo, ne spada med razloge smotrnosti ali druge tehtne razloge za prenos pristojnosti. Stranka lahko razloge nestrinjanja s sodno odločbo uveljavlja s pravnimi sredstvi, kar je tožnik v prejšnji pravdi tudi storil. Svoje nezaupanje v nepristranskost konkretnega sodnika lahko uveljavlja s predlogom za njegovo izločitev, ne pa s predlogom za prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - izločitev sodnika
Tožnik v predlogu sicer izraža dvom v nepristranskost sojenja na Okrožnem sodišču v Mariboru, vendar ta svoj dvom utemeljuje izključno le z obširno grajo odločitve predsednice sodišča o zavrnitvi njegove zahteve za izločitev razpravljajoče sodnice A. A. To pomeni, da tožnik še vedno ostaja v sferi dvoma v t.i. subjektivno nepristranskost zakonitega oz. naravnega sodnika, ki je lahko le razlog za izločitev sodnika in ki zato ne more biti hkrati tudi še "drug tehten razlog" za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP.
nujna brezplačna pravna pomoč - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo roka za opravo dejanja - vročitev odločbe o brezplačni pravni pomoči po izteku roka za opravo pravnega dejanja
Vročitev odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči po izteku rokov za opravo pravnega dejanja v postopku, za katerega je brezplačna pravna pomoč odobrena, je upravičen vzrok, zaradi katerega je vrnitev v prejšnje stanje dovoljena.
denacionalizacija - vračanje premoženja kapitalske družbe - odškodnina
Pri vračanju premoženja podržavljene kapitalske družbe v obliki odškodnine, se upošteva vse premoženje, ki ga je kapitalska družba imela ob podržavljenju. Pri tem je pod premoženjem razumeti čisto aktivo, torej vse stvari, pravice in denarna sredstva, ki so od premoženjske mase podržavljenega gospodarskega subjekta ostale po kritju vseh obveznosti.