Če se običaj še ni razvil, je merilo pri odločanju v tej zadevi izključno nazor sodnika o primernosti ravnanja stranke s stališča poslovne morale. Pri presoji, ali je bilo ravnanje tožene stranke v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, se lahko upoštevajo vse okoliščine primera.
odmera obveznosti iz kmetijstva - zavezanec za plačilo krajevnega samoprispevka in pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest
Zavezanec za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti po 23. členu Zakona o dohodnini je zavezan tudi za obveznosti, ki jih drugi predpisi določajo lastnikom kmetijskih zemljišč ali tistim, ki dosegajo katastrski dohodek kmetijskih zemljišč.
odmera davka iz dejavnosti - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - pogoj za uporabo pravnega sredstva - obstoj dokončne odločbe o odmeri davka
Temeljni pogoj za uporabo pravnega sredstva odprave odločbe po nadzorstveni pravici, ki je urejeno v 22. členu Zakona o davčnem postopku, je obstoj dokončne odločbe o odmeri davka. Ne gre za odmero prometnega davka z odločbo, če je bil v odločbi o odmeri davka iz dejavnosti upoštevan obračun prometnega davka po napovedi davčnega zavezanca.
status žrtve vojnega nasilja - begunec - neizkazanost pogojev za priznanje statusa
Tožniku statusa begunca po določbah 2., 3. in 4. odstavka 2. člena ZZVN ni mogoče priznati, saj ni izkazal ne pobega pred vojnim nasiljem ali pred prisilno izselitvijo, kakor tudi ne, da je bil pregnan od okupatorja ali njegovih sodelavcev.
Za priznanje statusa "otrok ubitega starša" je potrebno izkazati, da je bil eden od staršev ubit iz razlogov po 8. odstavku 2. člena ZZVN. Če pogoji niso izpolnjeni, statusa ni mogoče priznati.
žrtve vojnega nasilja - status begunca - obstoj konkretnega nasilja s strani okupatorja
Status begunca po ZZVN gre le posameznikom, ki so zaradi konkretnih okoliščin imeli še posebej utemeljene razloge, da so se počutili ogrožene bolj, kot večina prebivalstva in so zaradi tega pobegnili.
žrtve vojnega nasilja - upravni spor - bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu - odločanje o dopolnjeni tožbi kot o novi tožbi
Sodišče prve stopnje je o dopolnitvi pravočasne tožbe napačno odločilo kot o tožbi in posledično tudi napačno uporabilo določbo 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.
Ker je iz podatkov v spisih razvidno, da je tožnica predlog za obnovo postopka vložila po preteku absolutnega petletnega roka (4. odstavek 263. člena ZUP), je sodišče prve stopnje utemeljeno potrdilo odločitvi upravnih organov.
žrtve vojnega nasilja - priznanje statusa "taboriščnik" - zavrnitev zahtevka za priznanje statusa - tožnik se ni nahajal v nemških ali poimensko navedenih taboriščih
Tožniku statusa žrtve vojnega nasilja - taboriščnika na podlagi 1. odstavka 2. člena v zvezi s 1. odstavkom 13. člena ZZVN ni mogoče priznati, saj se v obdobju 6.4.1941 do 15.5.1945 ni nahajal v nemških koncentracijskih taboriščih, prav tako ne v taboriščih, ki so poimensko navedena v 1. odstavku 13. člena ZZVN.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - otrok umrlega starša
V 8. odstavku 2. člena ZZVN je določeno, da je žrtev vojnega nasilja tudi otrok, katerega starš je umrl ali je bil pogrešan v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja do 15.5.1945 oziroma tudi po tem datumu, če je umrl ali je bil pogrešan med čakanjem na vrnitev ali na poti v domovino, vendar najkasneje do 31.12.1945. To pomeni, da je zakonodajalec status vezal na smrt starša v časovnem obdobju, ko so zoper njega trajali prisilni ukrepi oziroma ko je po prenehanju nasilja čakal na vrnitev domov ali pa se je domov že vračal.
žrtve vojnega nasilja - priznanje statusa - otrok ubitega starša
Do statusa žrtve vojnega nasilja je upravičen le otrok, katerega eden od staršev je izgubil življenje zaradi nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev.
zahteva za denacionalizacijo - vsebina zahteve - podatki o premoženju
Vlagatelj zahteve je tisti, ki odloči, katero premoženje bo predmet denacionalizacije, saj se postopek denacionalizacije začne na podlagi zahteve, ki mora obsegati tudi podatke o premoženju, na katero se nanaša.
ZDen člen 10, 10/2, 63.ZDen-B člen 23,23-4. ZUS člen 73.
ugotavljanje državljanstva v postopku denacionalizacije
Nesprejemljivo je pravno stališče prvostopnega sodišča, da je v tej zadevi, čeprav postopek še ni pravnomočno končan, dopustno v denacionalizacijskem postopku uveljavljati ugovor glede ponovnega ugotavljanja državljanstva iz obnovitvenih razlogov 4. točke 23.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Z navedbo, da se predlagani dokazi zavrnejo, ker je bilo dejansko stanje dovolj natančno raziskano, je obrazloženo stališče, da predlagani dokaz ni materialnopravno relevanten, saj ne bi vplival na popolnost in pravilnost dejanskih ugotovitev.
ZPP člen 410.URS člen 54. EKČP.ZZZDR člen 78, 106, 113. Konvencija združenih narodov o otrokovih pravicah. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
koristi otroka - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dodelitev otrok - varstvo, vzgoja in preživljanje otrok - razgovor z otrokom pred dodelitvijo
Besede "s posredovanjem centra za socialno delo" v 410. členu ZPP omogočajo razlago, da razgovora ni dolžan opraviti neposredno sodnik, temveč lahko zaupa nalogo centru za socialno delo ali šolskemu svetovalcu, ki ima posebno strokovno znanje za tako delo. Taka razlaga je v skladu s 6. členom MEKOUP in sicer točko b, ki v drugi alinei izrecno omogoča, da se sodišče samo ali preko drugih oseb ali organov posvetuje z otrokom. Tudi razlaga predlagatelja sprememb in dopolnitev Zakona o pravdnem postopku kaže na to, da je želel zakonodajalec predvsem prenesti pristojnost za odločanje o varstvu in vzgoji otrok v vseh primerih na sodišča, da je želel poudariti koristi otrok in da je hotel pravico otroka, da se izjavi, razširiti na vse tiste otroke, ki so sposobni razumeti pomen postopka in posledice, četudi še niso stari deset let. Tudi v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZZZDR je navedeno, da se koristi otroka "ne zagotavlja samo preko drugih oseb, ampak tudi z neposredno možnostjo, da otrok sam ali po drugi osebi, ki ji zaupa, izrazi svoje mnenje. Otrok mora pri tem razumeti pomen in posledice svojega izraženega mnenja in dobiti ob tem vse potrebne informacije. Sodišče mora v postopkih v zvezi z otrokom to mnenje upoštevati". Ne nazadnje je Vrhovno sodišče Republike Slovenije tako že uporabljalo in razlagalo 409. in 410. člen ZPP v zadevah pod opr. št. II Ips 448/2002 in izrecno pod opr. št. II Ips 124/2003.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost pritožbe - pooblaščenci - zastopanje strank - pravniški državni izpit - zavrženje pritožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrglo pooblaščenkino pritožbo, pritožbeno sodišče pa je ta sklep potrdilo, je podana (tudi) bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je z zavrženjem pritožbe toženki onemogočeno obravnavanje pred pritožbenim sodiščem.
denacionalizacija - obnova postopka po ZDen-B - upravičeni predlagatelj
Upravičeni predlagatelj za obnovo postopka po 23. členu ZDen-B je stranka v postopku denacionalizacije, državni tožilec, državni pravobranilec in družbeni pravobranilec; kdo je stranka v postopku denacionalizacije, je določeno v 60. členu ZDen.