zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da ni bilo nikakršnega lažnivega prikazovanja ali prikrivanja dejanskih okoliščin, obsojenec uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
zavrženje zahteve za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - pravnomočna odločitev o isti stvari
Če je bil zahtevek že pravnomočno zavrnjen in se dejansko ali pravno stanje, na katero se opira nov zahtevek, ni spremenilo, se nov zahtevek zavrže (4. točka 1. odstavka 129. člena ZUP).
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35,35/1. ZUS člen 73.
ugotavljanje državljanstva v postopku denacionalizacije
Ker tožnikov pravni prednik na dan 6.4.1941 ni bil državljan Kraljevine Jugoslavije, na dan 28.8.1945 na podlagi 1. odstavka 35. člena ZDrž ni pridobil državljanstva FLRJ.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljivost izreka - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Izrek, ki ga je sodišče druge stopnje formuliralo tako, da je pritožbi okrožne državne tožilke deloma ugodilo in prvostopenjsko sodbo v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da je obsojenki na prvi stopnji s pogojno obsodbo določeno kazen enega leta zapora znižalo na šest mesecev zapora in odločilo, da se ta kazen izreče, bi bil bolj korekten, če bi se glasil, da se obsojenki namesto pogojne obsodbe in v njej določene kazni po 2. odstavku 325. člena KZ izreče kazen šest mesecev zapora.
denacionalizacija - zavarovanje zahtevkov upravičencev do denacionalizacije za vračanje premoženja v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij - vložitev predloga za izdajo začasne odredbe po 7.6.1993
Ni podlage za izdajo začasne odredbe po 68. členu ZDen, vložene 25.9.2001, če tožeča stranka ni vložila pravočasne začasne odredbe po ZLPP, lastninjenje podjetja pa je bilo že izvedeno.
Pri modifikaciji nasprotne tožbe v vlogi z dne 4.12.1992 ni šlo za njeno spremembo. Sprememba vrednosti denarja ni upošteven razlog za spremembo ocene vrednosti spora. Zato lahko revizijsko sodišče upošteva le oceno vrednosti spora, ki jo je tožnica navedla ob spremembi nasprotne tožbe v vlogi z dne 3.1.1991, torej znesek 2.500 SIT. Tej oceni toženec ni ugovarja. Ker navedeni znesek ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, reviziji nista dovoljeni.
oblike denacionalizacije - odškodnina - vrednost podržavljenega premoženja - upravni postopek - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja glede statusa zemljišč ob podržavljenju
Pravilna določitev odškodnine za podržavljeno zemljišče je odvisna od pravilno ugotovljenega dejanskega stanja glede statusa zemljišč ob podržavljenju.
Tožbeni zahtevek iz pogodbe o bančnem tekočem računu ima različno podlago kot zahtevki iz pogodb o namenskem varčevanju. Pravico do revizije je treba zato presojati po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
vpis v register agrarnih skupnosti - odločba ustavnega sodišča - upravni spor - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbe 3. odstavka 4. člena ZPVAS, ker jih je razlagalo drugače, kot jih je razložilo Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-308/02 z dne 22.4.2004.
ponovna vzpostavitev agrarnih skupnosti in vrnitev njihovega premoženja in premoženjskih pravic - vpis v register agrarnih skupnosti
Upravna organa in sodišče prve stopnje sta napačno uporabila določbe 3. odstavka 4. člena ZPVAS, ker sta jih razlagala drugače, kot jih je razložilo ustavno sodišče v odločbi U-I-308/02 z dne 22.4.2004.
ZOR člen 200, 203, 310, 310/2.ZPP člen 380, 380/2.
delna izpolnitev obveznosti - upoštevanje delnih plačil odškodnine - samostojnost posameznih oblik negmotne škode - zmotna uporaba materialnega prava - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - enotna sodna praksa
Ker je tožniku zavarovalnica že prej delno plačala odškodnino, bi moralo sodišče delna plačila upoštevati pri obračunu odškodnine za vsako posamezno obliko škode. Tak pristop terja pravilna kombinacija načela samostojnosti posameznih oblik nepremoženjske škode in pravila o učinkih delne izpolnitve denarne obveznosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je dolžnica vpisničarka na izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča v A., predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZDen člen 73.ZNP člen 37, 103.ZPP člen 367, 367/2, 377.
pravica do odškodnine po 73. členu ZDen - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Določbe 73. člena ZDen urejajo razmerja med zavezancem za vrnitev denacionaliziranega premoženja in zavezancem za plačilo odškodnine. To razmerje ni predmet denacionalizacijskega postopka, pač pa posebnega nepravdnega postopka, ki teče po določbah 9. poglavja ZNP.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe
Ugotovitev, da je podano nasprotje med izrekom in razlogi sodbe, ki se nanaša na odločilna dejstva, s tem pa tudi bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
Ob pravilnem pristopu k razlagi celotne police in ne samo iztrganih delov posameznih pogodbenih določb je nedvomno, da ne gre za nejasno, ampak samo za sporno določbo v pomenu drugega odstavka 99. člena ZOR. Spornega besedila, da znaša zavarovalna vsota "za trajno invalidnost do vključno 50 % 250.000 ATS", ni mogoče razumeti tako, da je zavarovalna vsota 250.000 ATS vedno enaka in neodvisna od dejansko ugotovljenega odstotka trajne invalidnosti.
povrnitev škode - odgovornost drugih za mladoletnika - odgovornost prevzgojnega doma za škodo, ki jo povzroči gojenec - opustitev dolžnega nadzorstva - trditveno in dokazno breme - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ob tem, da je gojenec večkrat na isti način (preko strehe) pobegnil iz prevzgojnega doma in na prostosti izvrševal kazniva dejanja, je tako povsem pravilen zaključek, da tožena stranka ni dokazala, da je opravljala nadzorstvo na tak način, kot je bila dolžna.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta in vzpostavitev v prejšnje stanje
Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je tožnik investitor počitniškega objekta, ki ga je postavil leta 1979, in gospodarskega objekta, ki so ga zgradili približno leta 1989, in da zanje nima ustreznega dovoljenja. Po presoji pritožbenega sodišča sta zato tako tožena stranka kot sodišče prve stopnje pravilno presodila, da je v obravnavani zadevi izrek urbanističnega ukrepa po citiranem členu ZUN utemeljen.
Če je o nekem vprašanju pravnomočno odločeno z delno odločbo, tega vprašanja (ob isti pravni in dejanski podlagi) z dopolnilno odločbo ni mogoče drugače rešiti.