CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - POPRAVA KRIVIC - USTAVNO PRAVO
VS00046471
ZIOOZP člen 3. ZDen člen 45, 45/2. ZSOS člen 7, 7/2. URS člen 14. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - odškodnina za zaplenjeno premoženje - odškodnina v obveznicah - zahteva za presojo ustavnosti - skladnost zakona z ustavo - enakost pred zakonom - zavrnitev predloga
Ustavne presoje ZIOOZP in na njegovi podlagi sprejete Uredbe v tem pravdnem postopku niti hipotetično ne more biti, ker gre za pravno podlago, ki jo redno sodišče uporablja v nepravdnem postopku. Trditve in razloge, na katerih temelji tožba v tej zadevi, bi moral tožnik uveljavljati v nepravdnem postopku, v katerem je bilo odločeno o njegovi odškodnini. Sporni zakon je pri svojem odločanju uporabilo sodišče v nepravdnem postopku, zato bi moral tožnik v tistem postopku doseči zase ustavnopravno pravilno rešitev. In če ima prav, potem bi to tudi moral imeti možnost doseči že v prvotnem postopku. Pravdni postopek pa ni in ne more biti namenjen korekciji odločitev v drugem sodnem postopku.
Po presoji Vrhovnega sodišča je subjektivna prvina kavze v obravnavani zadevi tako močna, da posel ni združljiv s postopkom varovanja predkupne pravice po ZKZ. Tak posel je bila odsvojiteljica pripravljena skleniti le s pridobiteljico. Velik razkorak med konkretno kupnino in tržno vrednostjo izključuje sklep, da je šlo v tem primeru za obid kogentnih določb. Če bi bila primorana odsvojiteljica po tej ceni prodati svoj solastninski delež nekemu drugemu predkupnemu upravičencu, tedaj bi bila premoženjsko prikrajšana (vse do višine tržne vrednosti), obenem pa nepremoženjskega cilja, odsvojiti delež sestri dvojčici, tudi ne bi dosegla. Če bi ji pravni red dopuščal zgolj to, da delež odsvoji sestri dvojčici v celoti neodplačno (kar bi bilo z vidika ZKZ dopustno in z vidika predkupnih upravičencev nepreprečljivo), pa znova ne bi dosegla svojega ekonomskega (in pravno zavarovanega) interesa, da na rovaš svojega deleža tudi sama užije za desetino zvrhan milijon dolarjev.
zapuščinski postopek - napotitev dediča na pravdo - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
V postopku po 357a členu ZPP ni dopustno posegati v vsebinsko presojo, ali so podani pogoji za napotitev na pravdo. To je odvisno od tega, ali so med dediči sporna dejstva ali pravo (v zvezi z vrednostjo nekaterih parcel – kar je pomembno v kompleksni enačbi izračunavanja nujnih deležev po dveh zapustnikih).
izločitev sodnika - dodeljevanje zadev po Sodnem redu
Zadeve se sodnikom dodeljujejo v reševanje skladno z letnim razporedom dela in Sodnim redom. Določbe slednjega zagotavljajo, da si sodniki ne morejo izbirati zadev, pač pa se jim dodeljujejo po vnaprej določenem ključu in brez možnosti njihovega vpliva na dodeljevanje. Zato je neutemeljena pritožnikova bojazen, da v konkretnem primeru ni bilo tako. Zaradi okoliščine, da na civilnem oddelku Višjega sodišča v Kopru sodniško funkcijo opravlja majhno število sodnikov, verjetnost, da je več zadev istega pritožnika dodeljena istemu sodniku poročevalcu, ni tako zelo majhna, kot meni pritožnik.
Eden od formalnih pogojev za popolnost predloga je podpis njenega vlagatelja. To izhaja že iz splošne določbe tretjega odstavka 105. člena ZPP, ki določa podpis kot obligatorno vsebino vsake vloge, predvsem pa iz (specialnih) določb 4. točke 335. člena ZPP in tretjega odstavka 343. člena ZPP, ki določata podpis pritožnika kot obvezno sestavino pritožbe, na podlagi 383. člena ZPP pa se smiselno uporabljata tudi za revizijski postopek. Predlog torej ni popoln, v skladu s 336. členom ZPP v zvezi s 383. členom ZPP pa se v revizijskem postopku ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - uslužbenec pristojnega sodišča kot pooblaščenec stranke v postopku - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je strankin pooblaščenec in sorodnik sodniški pomočnik na manjšem sodišču, predstavlja takšno okoliščino, da bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00045310
ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - socialno varstveni zavod za odrasle - namestitev mladoletnika - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - ocena ustavnosti ZSV - ocena ustavnosti ZDZdr
Postopek za dopustitev revizije se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za presojo ustavnosti Zakona o socialnem varstvu in Zakona o duševnem zdravju glede vprašanja dopustnosti namestitve mladoletne osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.
ZPP člen 73, 73/5, 367, 367/2, 377, 384, 384/1. ZIZ člen 15, 239. URS člen 23.
predlog za dopustitev revizije - zavarovanje terjatve - postopek izvršbe in zavarovanja - predlog za začasno odredbo - sklep o začasni odredbi - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - predlog za izločitev sodnika - sklep o izločitvi sodnika - dovoljenost revizije - zakoniti sodnik - pravica do poštenega sojenja - zavrženje predloga
Zakonodajalec je ocenil, da so predmet samostojne revizijske presoje le tisti sklepi, ki se po vsebini približajo sodni odločbi, s katero je pravnomočno in (do)končno odločeno o določeni materialnopravni obveznosti in/ali pravici stranke. Mednje se sklep o začasni odredbi in sklep o neizločitvi sodnika z vidika dostopa do revizijskega sodišča ne uvrščata.
dopuščena revizija - trditveno in dokazno breme - dokaz z izvedencem - obnovitvena dela na nepremičnini - vrednost opravljenih del - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je pritrdilo stališču sodišča prve stopnje, da so toženkine navedbe glede vrednosti obnovitvenih del (vlaganj) presplošne, ker posameznih obnovitvenih del po vrsti in višini ni opredelila, in na tej podlagi tudi zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca, nepravilno uporabilo pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in toženki naložilo prestrogo trditveno in dokazno breme.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - dvom v nepristranskost sojenja - zavrnitev predloga
Trditev o dolžnikovem hvaljenju, češ da ima na policiji in na sodišču zveze, je povsem pavšalna. Drugače je s trditvijo, da je sodnica A. A. dolžnikova soseda in prijateljica njegove pooblaščenke. A ti razlogi lahko utemeljujejo kvečjemu izločitev navedene sodnice, niso pa razlog, zaradi katerega bi bil pri povprečnem opazovalcu lahko podan dvom v nepristranskost celotnega Okrožnega sodišča.
Ustna oporoka je izredna oblika oporoke, ki jo lahko oporočitelj izjavi le v izrednih razmerah pred dvema istočasno navzočima pričama, pri čemer je bistveno, da oporočitelj ni mogel napraviti oporoke v pisni obliki. Izredne razmere so lahko objektivne ali/in subjektivne; gre za vprašanje okoliščin posameznega primera. Težišče pri presoji izrednih razmer je na stanju v trenutku, ko se je oporočitelj odločil, da napravi/izjavi ustno oporoko.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367č. ZZK-1 člen 120, 120/2, 120/3.
nepravdni postopek - zemljiškoknjižni postopek - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laičen predlog za dopustitev revizije - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zavrženje predloga
V zemljiškoknjižnem postopku revizija ni dovoljena, zato je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00045343
ZPP člen 77, 77/2, 80, 81, 374, 374/1, 374/2. ZFPPIPP člen 245, 245/2, 383, 383/1, 386, 386/1, 386/2. ZIZ člen 15.
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravdna sposobnost stranke - postopek osebnega stečaja - upravičenje za zastopanje - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Dolžnost sodišča v (pravdnem in) izvršilnem postopku je, da pravdno nesposobni osebi zagotovi ustrezno zastopanje (81. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Dolžnik, ki je v postopku osebnega stečaja, sam nima procesne sposobnosti za vložitev izrednega pravnega sredstva. Njegov predlog za dopustitev revizije je nedovoljen, saj ga je vložil nekdo, ki nima te pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00045334
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 190, 190/1.
dopuščena revizija - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - vlaganja v tujo nepremičnino - neupravičena pridobitev
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko upošteva "obogatitveni princip", in ga pravilno tudi uporabilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POLITIČNE STRANKE - USTAVNO PRAVO
VS00045292
URS člen 42, 82, 82/1. OZ člen 86, 86/1. ZPolS člen 1. ZPos člen 2.
pogodba o kandidaturi za poslanca Državnega zbora - politična stranka - poslanec - poslanski mandat - politična odgovornost - izstop iz politične stranke - izstop iz poslanske skupine - stroški v zvezi z volitvami - povrnitev stroškov - ničnost pogodbenega določila - namen pogodbenega določila - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - avstrijsko pravo - dopuščena revizija
Finančne sankcije, vezane na poslančev izstop iz politične stranke ali njene poslanske skupine v času mandata, prekomerno posegajo v svobodni mandat poslanca. Strankarska poslušnost in pripadnost poslanca za čas njegovega mandata ne more biti stvar pogodbenega urejanja, zlasti ne pod pretnjo civilnih - finančnih posledic oziroma obveznosti. Določilo 7. člena pogodbe o kandidaturi zato nasprotuje prvemu odstavku 82. člena URS in je nično (prvi odstavek 86. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS00046120
ZPP člen 25.a, 319, 365, 384, 384/1. ZIZ člen 9, 9/2, 9/4, 9/7, 10, 15, 54, 239. DZ člen 162, 162/1. ZNP-1 člen 100. URS člen 25.
postopek izvršbe in zavarovanja - pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva - pritožba - ureditev stikov med starši in otrokom - začasna ureditev stikov - sklep o začasni odredbi - zavrženje pritožbe
V izvršilnem postopku oziroma postopku zavarovanja, tako kot v civilnem pravdnem postopku, poznamo le dve redni stopnji sojenja (zakon ureja le dvostopenjsko odločanje). Odločba o pritožbi, torej odločitev sodišča druge stopnje o začasni odredbi, je po sedmem odstavku 9. člena ZIZ postala pravnomočna, kar pomeni, da takega sklepa ni več mogoče izpodbijati z rednim pravnim sredstvom - pritožbo.
Toženka, ki je ravnala kvalificirano nedobroverno, se zato ne more uspešno sklicevati na peti odstavek 324. člena ZFPPIPP, ki zaradi varstva kupca prepoveduje ničnostne, izpodbojne in druge zahtevke, s katerimi se posega v kupčeve pravice. Situacija, ko kupec ravna kvalificirano slaboverno, se namreč v bistvenem razlikuje od položaja, ki ga navedeno zakonsko pravilo varuje, in jo je treba z argumentacijo teleološko redukcije izvzeti. Namen citirane zakonske določbe je varstvo poštenega kupca, kar pomeni, da so iz varstva izključeni primeri, ko gre za okoriščenje nepoštenega kupca na račun izgube lastninske pravice poštenega zunajknjižnega lastnika, zlasti kadar sodišče ugotovi zlorabo pravil stečajnega postopka. Jezikovni pomen citirane zakonske določbe je namreč ob ugotovljeni zlorabi stečajnega postopka prebit. To pomeni, da peti odstavek 324. člena ZFPPIPP ne varuje situacij, ko kupec ravna kvalificirano nedobroverno ali celo sodeluje pri zlorabi - gre namreč za ti. "prekrito pravno praznino". Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se načelo vestnosti in poštenja ter prepovedi zlorabe pravic (7. člen OZ) upošteva tudi pri pridobitvi pravic v sodnem postopku, torej tudi pri pridobitvi originarne lastninske pravice kupca na podlagi javne dražbe v stečaju. Okoliščina, da je kupec nepremičnino kupil na javni dražbi, torej ne pomeni, da je mogoče preseči temeljna načela OZ (npr. načelo prepovedi zlorabe pravic) in splošne predpostavke za veljavnost posla (npr. določila o dopustnem predmetu pogodbe, 34. člena OZ). Stranki, ki izjavita voljo za sklenitev določenega pravnega posla, morata ob izpolnjenosti splošnih predpostavk za veljavnost posla upoštevati, da mora vsaka pogodbena obveznost imeti dopustno podlago (prvi odstavek 39. člen OZ). Ta je nedopustna, če je v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli (drugi odstavek 39. člena OZ). Pogodbo z nedopustno kavzo zadanejo sankcije ničnosti ne glede na to, na kakšen način je bila sklenjena (prvi odstavek 86. člena OZ). Prodajna pogodba, sklenjena v stečajnem postopku z namenom izigrati tožnika (zunajknjižnega lastnika) in ga prikrajšati v njegovih premoženjskih pravicah je tako zaradi nasprotovanja moralnim načelom nična. Določba petega odstavka 342. člena ZFPPIPP namreč kupca ne varuje, kadar gre za zlorabo pravil stečajnega postopka zaradi dosege nedopustnega cilja.