ZIP člen 267, 267/1, 267/2, 267/3, 267, 267/1, 267/2, 267/3. ZDSS člen 19, 19/1, 19, 19/1. ZTPDR člen 60, 60.
postopek pred delovnim in socialnim sodiščem - začasna odredba - vrnitev delavca na delo - disciplinski postopek - potek mandata disciplinske komisije
Če delavcu izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja disciplinska komisija, ki ji je potekel mandat, je to šteti za samovoljno ravnanje, ki ga je potrebno preprečiti z izdajo začasne odredbe takojšne vrnitve delavca na delo.
Obračun obresti samo zaradi tega, ker ga je izdelala tožeča stranka sama, ne izgubi vsakršne dokazne moči. Ali je s takšno listino kaj dokazano ali ne, je odvisno od trditev nasprotne stranke. Glede na ugovor tožene stranke o nepravilnem izračunu zamudnih obresti, je na tožeči strank samo dokazno breme o višini obrestne mere in pravilnosti izračuna zamudnih obresti, saj tožena stranka z ugovorom nepravilnega obračuna obresti posredno priznava svojo plačilno zamudo.
Če tožeča stranka med pravdo navede, da tožena stranka posluje z novo firmo in da zato popravlja njeno označbo, mora sodišče v razlogih sodbe navesti, zakaj je sodba izrečena zoper na novo označeno toženo stranko.
ZOR člen 183, 190, 266, 266/4, 183, 190, 266, 266/4.
odgovornost v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbe - obseg odškodnine
Pri odločanju o zahtevku za povrnitev škode zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti, ki jo predstavlja razlika v ceni, je treba ugotoviti, ali bi oškodovanec lahko zmanjšal škodo z deponiranjem kupnine kot hranilne vloge na vpogled
Po določilu 277. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) dolguje dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, poleg glavnice tudi zamudne obresti. Za nastanek te obveznosti ni potreben poseben dogovor v pogodbi in tudi ne poseben opomin. Zamudne obresti predstavljajo denarni zahtevek, katerega dolžnik ne more veljavno poravnati z blagom brez upnikovega soglasja.
Obresti pri pogojevanju vnaprejšnjega plačila kupnine po 26. členu Zakona o blagovnem prometu mora prodajalec plačati tudi če je kupec subjekt gospodarske pogodbe.
odgovornost za stvarne napake - napake - gospodarska pogodba
Po določilo 481.člena Zakona o obligacijskih razmerjih mora kupec pri gospodarskih pogodbah o očitnih napakah stvari obvestiti prodajalca nemudoma, torej ob prevzemu stvari, sicer izgubi to pravico.
zaznamba spora - nepravdni postopek - postopek za delitev stvari in skupnega premoženja
Zaznamba spora v nepravdnem postopku za delitev stvari in skupnega premoženja ni mogoča, ker v tem postopku ne gre za spor, ampak za ureditev razmerij.
Če je po začasni odredbi ladja zaustavljena in če vloži ugovor pooblaščenec na podlagi pooblastila poveljnika ladje se šteje, da je ugovor vložen v imenu ladjarja, saj je po določbi 129 čl. ZPNP poveljnik ladje zakoniti zastopnik ladjarja.
ZPIZ člen 202, 202/1-2, 308. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 126, 126/1.
pokojninska doba - zavarovalna doba - dokaz s pričami
Za priznanje zavarovalne dobe v pokojninsko dobo morajo biti izjave prič o trajanju zaposlitve in bistvenih elementih delovnega razmerja tako popolne, da je mogoč prepričljiv zaključek o obstoju takšnega pravnega razmerja na podlagi katerega je bila določena oseba tudi dejansko pokojninsko in invalidsko zavarovana. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo, saj za priznanje zahtevane zavarovalne dobe niso izpolnjeni pogoji po členu 126 TZPZ.
ZPIZ člen 202, 308. ZTPPIZ (1982) člen 100. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 126. ZPP (1977) člen 352.
pokojninsko zavarovanje - pokojninska doba - zavarovalna doba - dokazovanje s pričami
Dokazovanje pokojninske dobe zgolj na podlagi izjav prič je glede na odločbo USRS o razveljavitvi 308. člena ZPIZ, sicer dopustno. Vendar pa morajo biti za priznanje zavarovalne dobe zgolj na takšni podlagi, izpovedbe prič tako popolne in nedvoumne, da je možen prepričljiv zaključek o obstoju vseh elementov delovnega razmerja, na podlagi katerega je bila oseba pokojninsko in invalidsko zavarovana po tedaj veljavnih predpisih. Člen 26 TZPZ iz leta 1964, ki ga je glede na člen 202/1-2 veljavnega ZPIZ in glede na 100/1 člena ZTPPIZ, potrebno uporabiti kot pravno podlago, jasno določa, da se v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba med drugim všteva tudi čas, ki ga je zavarovanec prebil v delovnem razmerju, ali na kakšnem drugem delu, na podlagi katerega je bil zavarovan po 21. in 22. členu tega zakona. Iz citiranega torej izhaja, da morata biti izkazana oba pogoja, to je obstoj delovnega razmerja in zavarovanja na tej podlagi, česar pa tožnici ni uspelo dokazati niti v postopku pri tožencu, niti pred prvostopnim sodiščem.
ZPIZ člen 295 ne veže pravice do uveljavitve po predpisih, veljavnih do 31.3.192, na datum prenehanja delovnega razmerja. Pač pa na pogoj, da mora postati sklep o tem, da je delo delavca postalo zaradi nujnih operativnih razlogov trajno nepotrebno, dokončen najkasneje do 31.3.1992. Zakon tudi ne določa posledice izgube pravice iz 295. člena, če zavarovanec, potem ko mu je na podlagi navedenega sklepa delovno razmerje prenehalo, sklene delovno razmerje za določen čas z istim delodajalcem, saj to samo po sebi še ne pomeni, da njegovo delo pred izdajo sklepa (t.j. v marcu 1992) ni bilo trajno nepotrebno.
Skrajšana firma mora poleg označbe za kakšno družbo gre, obvezno obsegati tudi dodatno sestavino in sicer identifikacijski element, ki pa mora biti enak kot pri firmi v polni obliki, saj bi različna označba dodatne sestavine vnesla le nejasnosti v individualizaciji pravnega subjekta in zmedo v pravnem prometu.
ZPIZ člen 202, 202/1-2. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 128, 128/2.
pokojninska doba - zavarovalna doba - poklicna rehabilitacija
Tožeči stranki je bila s pravnomočno odločbo pravnega predhodnika toženca po končani poklicni rehabilitaciji s 30.6.1966 od 1.7.1966 priznana pravica do zaposlitve na delu TV mehanika in nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zato njen zahtevek za vštetje časa nadaljnjega šolanja od 1.7.1966 do 6.7.1969 utemeljeno zavrnilo, saj čas začasne brezposelnosti ni všteven v pokojninsko dobo, ker tožeča stranka v spornem obdobju ni bila zavarovana v smislu 128. čl.TZPZ.
ZOR člen 210, 210. ZPIZ člen 190, 190/1, 228, 190, 190/1, 228.
Izplačevanje nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - preplačilo - dolžnost vrnitve
Po prenehanju delovnega razmerja in zaposlitve na drugem ustreznem delu tožeča stranka več ni upravičena do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. Neupravičeno prejete zneske je glede na člen 288 ZPIZ v zvezi z členom 210 ZOR dolžna vrniti toženemu zavodu, zaradi česar je sodišče prve stopnje njen zahtevek, da se izplačani zneski ne poračunajo, utemeljeno zavrnilo.
ZPP (1977) člen 342, 347, 446, 446/5, 342, 347, 446, 446/5. ZIP člen 21, 21.
plačilni nalog - predpostavke - obrtnik
Zakon o pravdnem postopku v 29. poglavju ureja izdajo plačilnega naloga, če se tožbeni zahtevek tiče denarne terjatve in je ta terjatev dokazana z verodostojno listino. V konkretnem primeru so bile izpolnjene vse predpostavke za izdajo plačilnega naloga in prvostopno sodišče je v skladu z načelom ekonomičnosti postopka plačilni nalog tudi izdalo. Številko žiro računa dolžnika je potrebno navesti, če upnik, ki je pravna oseba, vloži izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine. Ker je tožnik v tem primeru obrtnik, ki ne more vložiti izvršilnega predloga po 21.členu ZIP, zanj ne velja določilo 5.odst. 446.člena ZPP, torej ni razloga, da ne bi mogel vložiti mandatne tožbe.
sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlog - pravdni stroški
Zoper sodbo na podlagi pripoznave se je po določilu 353. člena ZPP možno uspešno pritožiti le zaradi bistvene kršitve pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila pripoznava podana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. Ker je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek v celoti, je prvostopno sodišče utemeljeno upoštevalo pripoznavo tudi glede pravdnih stroškov.
ZDR (1977) člen 216. ZDR člen 137, 102a. Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki člen 142.
prenehanje delovnega razmerja - odločba o odpovedi delovnega razmerja - pravni pouk - odločba brez pravnega pouka - sodno varstvo - tožba - rok za vložitev tožbe
Toženkina odpoved delovnega razmerja brez pravnega pouka nima vseh obveznih sestavin po 102. a čl. ZDR, zato tožba vložena po izteku roka za sodno varstvo, ni vložena prepozno.
Sodišče prve stopnje je ravnalo v nasprotju z določilom 142. čl. kolektivne pogodbe, ker ni dopustilo neposrednega varstva temveč je zahtevo (tožbo) tožnika kot pravočasno odstopilo v reševanje obrtniku.