Uredba o urejanju posameznih razmerjih iz zakona o gozdovih člen 5, 5/1-4. ZUS 81977) člen 12, 30, 30/1-3.
dovoljenje za krčitev gozda
Dovoljenje za krčitev goda se izda, če je sprememba namembnosti zemljišča za gradnjo določena s prostorskim izvedbenim aktom in je izdano pravnomočno lokacijsko dovoljenje.
prenehanje stanovanjskega razmerja - odpoved stanovanjskega razmerja imetniku, ki ima v lasti stanovanjsko hišo
Stanodajalcu ni mogoče odreči pravnega interesa za odpoved stanovanjskega razmerja imetniku stanovanjske pravice, ki se je iz stanovanja odselil v novo stanovanjsko hišo, v stanovanju pa pustil sina z družino (60. čl. ZSR).
priposestvovanje nepremičnine - pogoji za priposestvovanje - dobroverna posest
Tako po pravnih pravilih stvarnega prava (ODZ) kakor po ZTLR je pogoj za priposestvovanje dobroverna lastniška posest osebe, ki uveljavlja priposestvovanje, tj. posest z voljo, imeti stvar v posesti kot svojo stvar, in v dobri veri, da stvar tudi je posestnikova last.
Revizijski očitek po členu 354/2-13 se ne more nanašati na sodbo prve stopnje, če je sodba druge stopnje enakemu pritožbenemu očitku sledila in v sodbi neobdelano podlago zahtevka obdelala.
Revizijsko izpodbijanje dejanske podlage sodbe ni dovoljeno. Revizijske dejanske novote, ki se nanašajo na podlago zahtevka, niso dovoljene.
ZNP člen 122, 122/3. ZST člen 25/4. ZST tarifna številka 12/1, 12/3.
postopek za delitev stvari - izplačilo vrednosti solastninskega deleža - sodna taksa za pritožbo - sprememba vrednosti med postopkom
Pri odmeri sodne takse za pritožbo proti razdelilnemu sklepu, s katerim je eni stranki naloženo izplačilo vrednosti solastninskega deleža ostalim udeležencem, je potrebno izhajati iz (vrednosti) izpodbijanega dela sklepa sodišča, če je ta iz pritožbe ugotovljiv, ne pa iz vrednosti stvari, ki se deli.
ZNP člen 122, 122/3. ZST člen 18, 18/1, 18/3, 24, 24/1, 25, 25/1.
postopek za delitev stvari - izplačilo vrednosti solastninskega deleža - nedenarna terjatev - ocena vrednosti predmeta delitve - vloga sodišča - sodna taksa za razdelilni sklep
S predlogom za delitev stvari po 119. čl. Zakona o nepravdnem postopku, pa čeprav je v njem predlagana delitev po 3. odst. 122. čl. ZNP, ni uveljavljana denarna terjatev. Zato seveda ni moč šteti, da je vrednost predmeta opredeljena z uveljavljano terjatvijo (predlogom) samim.
Taksne obveznosti v postopku za delitev stvari, če v pritožbenem postopku ne pride do spremembe vrednosti npr. zaradi obsega izpodbijanja (4. odst. 25. čl. ZST), je zato potrebno izračunavati na podlagi ocene vrednosti predmeta, ki se deli (1. in 3. odst. 18. čl. ZST).
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - razlogi - kršitev pravice obrambe na glavni obravnavi
Izpodbijana sodba se v ničemer ne opira na pričevanje priče, ki je bila navzoča ves čas obravnave kot del občinstva v razpravni dvorani, ki jo je ta priča podala v preiskavi; na glavni obravnavi pa nihče tudi ni nasprotoval odločitvi, da se ta priča ne zasliši, zato s takšno odločitvijo senata sodišča prve stopnje ni bila kršena obsojenčeva pravica do obrambe.
ZCIV člen 25a. Pravilnik o ugotavljanju odstotka vojaške invalidnosti člen 4, 4/1.
status civilnega invalida vojne - zvišanje odstotka invalidnosti
Ni mogla vplivati na odločitev o stvari napaka v postopku na prvi stopnji, če je bil brez vednosti civilnega invalida v izvidu in mnenju zdravniške komisije I. stopnje skupni odstotek invalidnosti popravljen.
ZPP (1977) člen 38, 186, 186/2, 189, 382, 382/2, 382/3.
revizija - dovoljenost - vrednost spornega predmeta - najemno razmerje, sklenjeno za čas krajši od enega leta - pravica do revizije - vrednost spornega predmeta ni navedena - nasprotna tožba
Vrednost spornega predmeta, ugotovljena na podlagi seštevka najemnin v znesku 7.700,00 SIT, ne zadošča za dovoljenost revizije, v sporu, v katerem je bila tožba vložena 25/3/92.
Če pravdnega interesa stranke ni moč ugotoviti ne na podlagi vrednosti spornega predmeta, ne iz plačanih sodnih taks za (nasprotno) tožbo, revizija ni dovoljena.
revizija - dovoljenost - vrednost spornega predmeta - sporazumna sprememba vrednosti spornega predmeta
Sprememba v tožbi določene sporne vrednosti tožbenega zahtevka je za presojo dovoljenosti revizije upoštevna le takrat, če je bil izveden postopek po 3. odstavku 40. člena ZPP.
zahteva za sodno varstvo - kršitev materialne določbe zakona ali predpisa - izrek varstvenega ukrepa prepovedi vožnje
Organ druge stopnje je v obrazložitvi odločbe navedel, da na podlagi ravnanja kaznovanega, ki je z odklonitvijo preizkusa alkoholiziranosti onemogočil pooblaščeni osebi učinkovito nadzorstvo nad enim od temeljnih pogojev varnega prometa, posebej še zato, ko na znak pooblaščene osebe ni ustavil avtomobila, kasneje pa je vozil kljub temu, da mu je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje, s čemer je le še potrdil, da ne upošteva pravil varnega obnašanja v cestnem prometu, torej iz narave kršitve ocenil, da je pri njem podana večja stopnja odgovornosti in da ga je zato šteti kot nevarnega voznika, ki ga je treba za določen čas izločiti iz prometa, navedene objektivne okoliščine pa kažejo, da je bil podan pogoj iz 2. odst. 39. člena zakona o prekrških, da se kaznovanemu poleg denarne kazni izreče še varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila.
zahteva za sodno varstvo - dovoljenost - zavrženje
Kaznovani ni mogel vložiti zahteve za sodno varstvo, ker mu je bila za prekršek izrečena denarna kazen v višini 1.900 SIT, po 2. točki 202. člena zakona o prekrških pa je zahtevo mogoče vložiti, če je bila izrečena kazen za prekršek nad 5.000 SIT.
zahteva za sodno varstvo - predlog za uvedbo postopka - namen varnostnih ukrepov - varstveni ukrep prepovedi vožnje - odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - pritožba - meje preizkusa organa druge stopnje - dvom o resničnosti ugotovljenih dejstev
Po 5. odstavku 105. člena zakona o prekrških ni predpisano, da bi moral predlog za uvedbo postopka o prekršku obvezno vsebovati tudi stališče predlagatelja, kakšne sankcije naj se obdolžencu izrečejo. Organ druge stopnje v pritožbenem postopku odločbo o prekršku lahko spremeni in sam izreče varstveni ukrep ali v daljšem trajanju, če je to predlagala pritožba.
Odklonitev preizkusa alkoholiziranosti pomeni pri storjenem prekršku le neposlušnost, ne pa že neposredno ogrožanje varnosti prometa.
Izpodbijana odločba organa druge stopnje ob ugotovitvi, da obdolženec še ni bil kaznovan, sklepa o njegovi nevarnosti le iz narave prekrška, vendar pri tem upošteva abstraktno vsebino predpisanega prekrška, ne pa tudi okoliščine konkretnega obdolženčevega ravnanja, ki so edino lahko podlaga za sklepanje o njegovi nevarnosti, zato je obstajal utemeljen dvom o resničnosti odločilnih dejstev.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev pravic obrambe na glavni obravnavi - zavrnitev dokaznih predlogov
Sodišče je obsojencu po podanem zagovoru omogočilo postavljanje vprašanj vsaki od zaslišanih prič, s sklepom pa je zavrnilo njegov predlog za zaslišanje še ene priče in njegovega znanca, kar je v prvostopenjski sodbi tudi obrazložilo, zato obtoženčeve pravice do obrambe na glavni obravnavi niso bile v ničemer kršene.
ZOR člen 478, 478/1, 478/2, 481, 481/1, 481/2, 482, 482/2.
odgovornost za stvarne napake (jamčevanje) - pregled stvari - očitne napake - skrite napake - obvestilo o napakah - prodajna pogodba
Z običajnim pregledom stiskalnice, ki je predmet izpodbijane prodajne pogodbe, je po presoji revizijskega sodišča v konkretnem primeru, upoštevaje dejanske ugotovitve sodišča prve in druge stopnje o stanju stiskalnice, njenih tehničnih lastnostih in razpoložljivih podatkih npr. o starosti stiskalnice in njenem proizvajalcu (stara stiskalnica brez letnice izdelave, proizvajalca in ustrezne tehnične dokumentacije), potrebno razumeti preizkus njenega delovanja. Ob običajnem pregledu odkrita napaka pa je očitna napaka (481. čl. in arg. a contrario 1. odst. 482. čl. ZOR).
Za uveljavljanje skritih napak je potrebno zatrjevati vzrok napake ter opredeliti, da je ta vzrok obstajal, ko je nevarnost prešla na kupca.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija - izločitev
Sorodstveno razmerje med zastopnikom stranke in sodnikom Višjega sodišča je izločitveni razlog ne pa "drug tehten razlog", ki bi opravičeval delegacijo.