izdaja vozniškega dovoljenja - krajevno pristojen organ po samostojnosti Slovenije
Na podlagi vozniškega izpita, opravljenega na Hrvatskem po samostojnosti Slovenije, v Sloveniji ni mogoče pridobiti vozniškega dovoljenja. Vozniški izpit mora kandidat za voznika opraviti v Sloveniji pred izpitno komisijo v izpitnem centru, na območju katerega ima stalno ali začasno prebivališče najmanj 6 mesecev.
Revizijski očitek po členu 354/2-13 se ne more nanašati na sodbo prve stopnje, če je sodba druge stopnje enakemu pritožbenemu očitku sledila in v sodbi neobdelano podlago zahtevka obdelala.
Revizijsko izpodbijanje dejanske podlage sodbe ni dovoljeno. Revizijske dejanske novote, ki se nanašajo na podlago zahtevka, niso dovoljene.
priposestvovanje nepremičnine - pogoji za priposestvovanje - dobroverna posest
Tako po pravnih pravilih stvarnega prava (ODZ) kakor po ZTLR je pogoj za priposestvovanje dobroverna lastniška posest osebe, ki uveljavlja priposestvovanje, tj. posest z voljo, imeti stvar v posesti kot svojo stvar, in v dobri veri, da stvar tudi je posestnikova last.
Pravdni stranki imata v premoženjskopravnih sporih iz člena 382/2 ZPP z nedenarnim zahtevkom in iz člena 382/3 ZPP, revizijo kot izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo le takrat, kadar je tožnik z ustrezno navedbo vrednosti spornega predmeta zagotovil pravico do revizije. Toženec ima v pravdi pravico opozoriti tako na neustrezno oceno vrednosti spornega predmeta v tožbi, kakor tudi na to, da vrednosti spornega predmeta tožnik sploh ni označil (s čimer izzove ukrepanje sodišča zaradi nepopolne vsebine tožbe).
Mnenja pooblaščenega zdravnika in zdravniških komisij I. in II. stopnje o upravičenosti odsotnosti z dela zaradi bolezni, niso upravne odločbe, upravna odločba pa je odločba Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, izdana na podlagi mnenja zdravniške komisije II. stopnje.
Uredba o urejanju posameznih razmerjih iz zakona o gozdovih člen 5, 5/1-4. ZUS 81977) člen 12, 30, 30/1-3.
dovoljenje za krčitev gozda
Dovoljenje za krčitev goda se izda, če je sprememba namembnosti zemljišča za gradnjo določena s prostorskim izvedbenim aktom in je izdano pravnomočno lokacijsko dovoljenje.
prenehanje stanovanjskega razmerja - odpoved stanovanjskega razmerja imetniku, ki ima v lasti stanovanjsko hišo
Stanodajalcu ni mogoče odreči pravnega interesa za odpoved stanovanjskega razmerja imetniku stanovanjske pravice, ki se je iz stanovanja odselil v novo stanovanjsko hišo, v stanovanju pa pustil sina z družino (60. čl. ZSR).
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine
Višina preživnine za ml. otroka je določena glede na premoženjske zmožnosti staršev in potrebe otroka. Eden od staršev, ki ima bistveno boljši materialni položaj mora kriti pretežni del otrokovih izdatkov upoštevaje tudi tiste, ki nujne in najpotrebnejše presegajo.
1. Duševne bolečine zaradi spremenjenega zunanjega videza morajo biti po eni strani objektivno pogojene z ugotovitvijo, da takšen spremenjen zunanji videz obstaja, po drugi strani pa mora spremenjeni videz vzbujati nelagodje, ki povzroča duševne bolečine.
2. Tožnica je po poklicu prodajalka in torej opravlja delo s specifičnim načinom gibanja in komuniciranja, zato je bilo ob ugotovljenih težavah premalo upoštevano, da mora, če hoče opraviti enak obseg dela kot pred nesrečnim dogodkom v delo vlagati več napora ter da ima težave tudi pri dejavnostih v vsakdanjem življenju.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Okoliščina, da ima enota Temeljnega sodišča pri kateri teče postopek, svoj sedež na območju občine, torej ene od toženih strank, sama po sebi še ne vzbuja dvoma o nepristranosti sojenja.
Svojo nenaklonjenost proti dediču lahko zapustnik izrazi že s tem, da mu ne omogoči uveljaviti pravice ne kot zakoniti in tudi ne kot oporočni dedič, pač pa ga postavi v položaj nujnega dediča. Težo vzrokov razdedinjenja torej ni mogoče obravnavati le kot izraz nenaklonjenosti zapustnika proti dediču, pač pa morajo imeti ti vzroki tak pomen in tako težo, da tudi zakon, kot v tem primeru izraz širše družbene morale, ne varuje več položaja nujnega dediča. Zato je treba v zakonu naštete vzroke razdedinjenja (42. člen ZD) razlagati ustrezno ozko oziroma strogo. Oporočitelj zato lahko razdedini nujnega dediča, če se ta s kršitvijo kakšne moralne dolžnosti huje pregreši nad njim (iz 1. točke 1. odstavka 42. člena ZD), kar v opisanem okviru pomeni, da ne zadošča za razdedinjenje kakršnakoli že kršitev moralne dolžnosti, pač pa mora biti ta težja, ne samo po merilih, ki vladajo v razmerju med oporočiteljem in nujnim dedičem, pač pa hujša tudi po merilih širše družbene morale.
lastninska pravica - varstvo lastninske pravice - lastninska tožba
Pri dokazovanju lastninske pravice na posekanih deblih, rešitev (ureditev) sporne meje ni predhodno vprašanje. Tožba na plačilo vrednosti posekanega lesa namreč istočasno uveljavlja tudi lastninsko pravico na zemljišču, kjer so drevesa rasla.