Presoja o pravični denarni odškodnini za negmotno škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti v letih 1951-1954.
Najvišja plača državnega uslužbenca je bila leta 1952 22.500 din (Temeljna uredba o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov, Ur.l.FLRJ 14/52), ali sedaj 0,02 SIT. Te podatke revizijsko sodišče navaja zaradi lažje ponazoritve, zakaj po presoji revizijskega sodišča v konkretnem primeru pri povrnitvi vtoževane škode ni moč izhajati iz tožnikovega zaslužka pred odvzemom prostosti. Vztrajanje pri povrnitvi le takratne plače (t.j. "tistega števila denarnih enot, na katero se glasi obveznost" - 394. čl. ZOR), bi v konkretnem primeru pomenilo zanikanje obstoja terjatve iz naslova izgubljenega zaslužka, kljub nesporni pravici tožnika do povrnitve te škode, saj je takratno najvišjo plačo državnega uslužbenca zaradi znanih razlogov (izredno visoka inflacija ter dve denominaciji domače valute, zaradi katerih je razmerje med takratnim din in sedanjim SIT 1 : 1.000.000,00) komaj moč izraziti v današnji domači valuti. Zato ni nepravilno materialnopravno izhodišče, ko sodišče pri ugotavljanju višine odškodnine zaradi izgubljenega zaslužka, ni izhajalo iz plače tožnika, ki bi jo prejemal, če ne bi prišlo do neupravičenega odvzema prostosti. V takšni situaciji pa tudi ni nepravilno ugotavljanje višine odškodnine za gmotno škodo po prostem preudarku (223. čl. ZPP).
zahteva za sodno varstvo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prepovedan dokaz - kršitev materialnega zakona - varnostni ukrep odvzema avtomobila - precejšen dvom o resničnosti ugotovljenih dejstev - upravičeni vlagatelj
1. Dejstvo, da je obdolženi podpisal dostavek v zapisniku, da se ne želi podpisati pod zapisano izjavo, njegovo sklicevanje v pritožbi, da je bila uporabljena sila za pridobitev izjave in možnost pridobitve zdravniškega spričevala kot dokaza o uporabljeni sili, bi pri odločanju v pritožbenem postopku lahko vzbujalo utemeljen sum, da je bila izjava izsiljena.
2. Določbi 2. odstavka 385. člena Carinskega zakona in določbi 1. in 2. odstavka 37. člena zakona o prekrških predpisujeta odvzem predmetov kot neobvezen, vendar ob različnih pogojih, zato ju ni mogoče uporabiti sočasno.
3. Zunajzakonski partner ni upravičen vložiti zahteve za sodno varstvo.
V tožbi zatrjevana podlaga za zvišanje preživnine (izguba zaslužka zak.zastopnice zaradi prenehanja delovnega razmerja) bi po presoji revizijskega sodišča sicer lahko pomenila razlog za zvišanje preživnine, ne glede na to, ali je do prenehanja delovnega razmerja prišlo po krivdi zak. zastopnice, ali ne, toda le ob ugodnejšem premoženjskem stanju toženca.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - opisano dejanje ni kaznivo dejanje
Dejanja obsojencev, da so leta 1940 odnosno v začetku leta 1941 vstopili v veleizdajniško organizacijo Kulturbunda, torej započeli dejanje, ki je merilo na to, da bi se Spodnja Štajerska, torej del jugoslovanske države protiustavno spojila z nemškim rajhom, ni mogoče vrednotiti kot kaznivo dejanje veleizdaje le v okviru določbe 4. točke 94. paragrafa kazenskega zakona (noveliranega) za Kraljevino Jugoslavijo, ker s samo včlanitvijo v društvo s političnimi cilji še ni mogoče storiti takega kaznivega dejanja, v opisu dejanja pa tudi niso zajeta dejstva, iz katerih bi izhajali znaki kaznivega dejanja iz 98. paragrafa istega zakona.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe na glavni obravnavi
Kršitev obsojenčeve pravice do obrambe je po določbi 3. točke 427. člena ZKP lahko razlog za izreden preizkus pravnomočne sodbe samo, če gre za tako kršitev, ki je vplivala, da ni bila izdana pravilna sodba. Samo zaradi tega, ker se je pred sodiščem vodil skrajšan postopek, ne pa redni postopek, še niso bile nujno kršene vse pravice obrambe na glavni obravnavi, zato bi moral vlagatelj tudi podrobneje pojasniti, katera pravica do obrambe naj bi bila kršena.
ZJP člen 2, 2/1. ZPN člen 8, 8/3, 10, 10/2.ZOR člen 109, 109/1. ZPP (1977) člen 77, 77/1, 77/2.
nične pogodbe - uveljavljanje ničnosti - javni pravobranilec kot stranka
Javni pravobranilec je lahko stranka samo, če tako določa poseben predpis. Če zakon javnega pravobranilca ne upravičuje uveljavljati ničnosti, je sodišče v sporu, v katerem nastopa javni pravobranilec kot stranka, ne sme upoštevati po uradni dolžnosti.
odstranitev škodne nevarnosti - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti
Sodišči prve in druge stopnje nimata prav, ko menita, da bi bil tožnik upravičen do odškodnine za negmotno škodo le v primeru, če bi se prekomeren hrup odražal na tožnikovem zdravju, kar pa se v postopku ni ugotovilo. Pravico do zdravega življenjskega okolja so vsebovale že določbe prejšnje ustave, podrobneje pa jo opredeljuje 72. čl. sedanje Ustave Republike Slovenije. To pravico je treba šteti kot osebnostno pravico in ji nuditi pravno varstvo, ki ga določa naš pravni red za tovrstne pravice. Zakon o obligacijskih razmerjih vsebuje v 157. čl. preventivne ukrepe za prenehanje dejanj, s katerimi se kršijo pravice osebnosti. Kolikor je do posega v osebnostne pravice že prišlo, pa je treba zagotoviti prizadetemu možnost zahtevka za povračilo nastale škode. Po 1. odst. 200. čl. ZOR predstavljajo pravno priznano negmotno škodo tudi duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti, odvisno od stopnje bolečin in njihovega trajanja. Pojem duševnih bolečin je treba razlagati široko, tako da obsega vsako psihično neugodje. Za zaključek, da ima pravico do odškodnine le tisti, ki ima zaradi posegov v osebnostne pravice posledice na zdravju, v zakonu ni podlage.
Tožniku je prenehalo stanovanjsko razmerje za sporno stanovanje na podlagi sodbe sodišča prve stopnje P 114/91 z dne 17.9.1991, ki je postala pravnomočna po sodbi sodišča druge stopnje Cp 1010/91 z dne 26.11.1991 (s katero je bila pritožba sedanjega tožnika zavrnjena kot neutemeljena in je bila potrjena sodba sodišča prve stopnje). Stanovanjski zakon je začel veljati 19.10.1991. Zato je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je tožnik v smislu 2.odst. 128. člena SZ oseba, ki ji je stanovanjsko razmerje prenehalo.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Če tožena stranka ne ravna po 38. členu ZPP, sodišče pa tudi na podlagi najemne pogodbe ne more ugotoviti vrednosti spornega predmeta, je za dovoljenost revizije odločilna vrednost, na podlagi katere je tožeča stranka plačala sodno takso.
ugotovitvena tožba - pravni interes - ugovor tretjega - tožba zaradi nedopustnosti izvršbe
Odgovor na vprašanje ali gre za izločitveno tožbo v smislu določb 56. in 57. člena ZIP ni odvisen samo od tega, kako stranka tožbo poimenuje in opredeli ampak tudi od tožbenega trditvenega gradiva, dejstev na katera tožnik opira tožbeni zahtevek in zlasti tudi od vsebine tožbenega zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS00363
ZTLR člen 27.ZOR člen 210.ZKZ člen 95, 96.
neupravičena pridobitev - verzija - odškodnina v komasacijskem postopku - posest - užitek - lastninska pravica na plodovih
Dejstvo ali je komasacijski postopek že pravnomočno končan ali ne, za razmerja med strankama v tem pravdnem postopku ni odločilno. Tožena stranka zmotno opira svoje ugovore na dejstvo, da še ni bila izdana odločba o novi razdelitvi, ter da tožeča stranka še ni pridobila lastninske pravice na spornem zemljišču. Po 3. odstavku 96. člena ZKZ (zakona o kmetijskih zemljiščih, Ur.l. SRS, št. 17/86-preč.b., 9/90 in Ur.l. RS, št. 5/91) postanejo komasacijski udeleženci lastniki na novo razdeljenih zemljišč res šele s pravnomočnostjo odločb o novi razdelitvi. Toda med komasacijskim postopkom in zaradi njegovih posebnosti prihaja med komasacijskimi udeleženci samimi, kakor tudi med njimi in organom, ki komasacijo vodi, do začasnih situacij, ko je zaradi narave tega postopka potrebno urediti določena razmerja, in sicer ne glede na formalno lastninskopravno stanje. Izvedba komasacijskega postopka brez tega pogosto sploh ne bi bila možna.
Obe stranki sta bili brez ustreznih odločb postavljeni pred izvršeno dejstvo (vkopani mejniki, označba imen novih upravičencev, zemljišče preorano), da morata po končani razgrnitvi razdelilnega načrta in zavrnitvi ugovorov sprejeti, vsaj začasno, novo nastalo stanje v naravi.
Kljub morebitnim pomanjkljivostim v komasacijskem postopku, sta tožnika pridobila vsaj status uživalca spornega zemljišča in v tem obsegu torej tudi dobroverno posest.
Če je dogovor o valutni klavzuli nastal v času, ko prepoved valutne klavzule ni več veljala (po zakonu o začasnih ukrepih o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju, Ur.l. SFRJ, št. 85/89, od 1.1.1990 dalje) zato razloga za uporabo 395. člena ZOR (zakona o obligacijskih razmerjih) ni bilo več (tako tudi pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 18. in 19.6.1992, Poročilo o sodni praksi VS RS, št. I/92, str. 15).
Sodišče je pravilno uvrstilo (glede na tožbeno podlago in zahtevek) tožnikove bodoče gotove fizične bolečine pod pravni naslov "fizične bolečine" in ne pod duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Ugotovitve obeh sodišč so, da je tožnik bil ob nesreči star 37 let, da ima na obrazu dve brazgotini, ki sta sicer lepo zaceljeni, vendar zelo opazni, da je pri tožniku opazna asimetrija oči in deformacija nosne piramide ter da zato tožnik hudo trpi, tako da zaradi neprijetnega občutka, da ga vsi gledajo, tudi z družino ne hodi več ven. Pomembna ugotovitev obeh sodišč je tudi, da so tožnikovi občutki grajeni na njegovi spremenjeni predstavi o sebi.
Zaradi okoliščine, da je začela tožnica obiskovati šolo, so se njene potrebe nedvomno tako povečale, da so podani pogoji za zvišanje preživnine po 5. odst. 132. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
podstanovalsko razmerje - nastanek - odpoved - prenehanje
Ustno sklenjena pogodba med župnikom in priložnostno čistilko župnišča o uporabi sobe s souporabo kopalnice, je podstanovalska pogodba, ki preneha z odpovedjo ob pogojih iz 73. člena ZSR.