kazniva dejanja zoper življenje in telo - lahka telesna poškodba - opis kaznivega dejanja
Na nejasnost opisa kaznivega dejanja po 2. odstavku 133. člena KZ ne vpliva, če je v njem zgolj navedeno, da je obsojenec oškodovanca porezal z ostrim predmetom, s katerim se lahko telo hudo telesno poškoduje. Natančnejša opredelitev oziroma identifikacija predmeta storitve kaznivega dejanja v konkretnem primeru ni potrebna, saj je ta zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja opredeljen tudi kot "drugo sredstvo, s katerim se telo lahko hudo telesno poškoduje ali zdravje hudo okvari".
zahteva za denacionalizacijo - sestavine vloge - potrdilo o vpisu upravičenca v evidenco o državljanstvu
Zahtevi za denacionalizacijo je treba priložiti vse listine, ki so navedene v 62. členu ZDen, tudi potrdilo o vpisu upravičenca v evidenco o državljanstvu.
sporazum o varstvu in vzgoji otrok - veljavnost sporazuma - pravnomočna sodna odločba
Predhoden dogovor pravdnih strank, ki je bil 16.1.2002 sklenjen pred CSD, nima od izdaje sodbe dalje več nobene pravne veljave. Četudi so imeli sporazumi, sklenjeni v skladu s tedaj veljavnim 105. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/1976 do Uradni list RS, št. 64/2001; ZZZDR-B), glede preživnine moč izvršilnega naslova (130. člen ZZZDR-B), tak sporazum ne more soobstajati s sodbo, ki je bila kasneje izdana glede istih vprašanj. Sodba bi torej nadomeščala dogovor tudi v primeru, če to sploh ne bi bilo izrecno rečeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Dejstvo, da je bila sodna poravnava sklenjena pred istim sodiščem, ki je pristojno za odločanje o zahtevku za njeno izpodbijanje, ne spada med tehtne razloge za prenos pristojnosti.
Stranki gradbene pogodbe s končnim obračunom uredijo medsebojna razmerja in določijo način izvršitve njihovih medsebojnih pravic in obveznosti. Ta obračun ima zato pravno naravo zunajsodne poravnave.
pripor - begosumnost - utemeljen sum - izročitev hrvaškega državljana Sloveniji - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Res sta Republika Slovenija in Republika Hrvaška sklenili številne meddržavne pogodbe, med drugim tudi pogodbo o izročitvi, vendar pa vložnik prezre, da že Ustava Republike Hrvaške (2. odstavek 9. člena) ne dovoljuje izročitve hrvaških državljanov drugi državi, kot tudi da navedena meddržavna pogodba ne dovoljuje izročitve oseb, ki so na dan izročitve prošnje za izročitev državljani zaprošene države (8. člen). Zato je v zvezi s pripornim razlogom begosumnosti pravilno stališče, da je osumljenec državljan države, s katero Republika Slovenija nima sklenjenih ustreznih sporazumov o izročanju svojih državljanov.
Z izpodbijanim dopisom direktorja tožene stranke se ni odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih interesih tožnice, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbo na podlagi določila 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo.
ZUS člen 59, 72, 73.ZDen člen 4, 62. ZUP (1986) člen 137.
denacionalizacija stavbe - dokazno breme za uveljavljanje zahtevka
Dokazano dejstvo, da je sporni objekt obstajal in predvidevanje tožnikov, da je ta objekt odstranila bivša JLA iz območja strogo varovanega obmejnega pasu, ki ga je nadzirala in v katerem se je ta objekt ves čas nahajal, pa še ne pomenijo, da je s tem izkazana izpolnitev pogojev za denacionalizacijo po določbi 4. člena ZDen.
kazenski postopek - odločanje brez nepotrebnega odlašanja - varstvo ustavnih pravic - pravica do sodnega varstva - kriteriji za presojo zatrjevane kršitve
Nedopustnost posega v ustavno pravico iz 23. člena Ustave RS se presoja glede na zahtevnost zadeve, število kaznivih dejanj, pravno in dejansko zapletenost zadeve ter ravnanje strank v postopku.
urbanizem - ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev objekta in vzpostavitev stanja, določenega v lokacijskem dovoljenju
Organ urbanistične inšpekcije odredi, da se objekt na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v lokacijskem dovoljenju, če investitor ne zaprosi za spremembo lokacijskega dovoljenja.
Če se obdolženec po dobljenem pravnem pouku odloči, da se bo zagovarjal in prizna očitano mu dejanje, sodišče pa priznaje upošteva, s tem ni kršen privilegij zoper samoobtožbo.
Tožilec lahko spremeni obtožnico neodvisno od tega, ali so se v zadevi pojavili novi dokazi ali ne, zadošča njegova subjektivna ocena na glavni obravnavi ponovno neposredno izvedenih dokazov.
ZKP člen 416. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (ZTŠS 1946) člen 3, 3-2.
obnova kazenskega postopka - odločba ustavnega sodišča o razveljavitvi predpisa - nedovoljena špekulacija - uporaba določb Zakona o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže po odločbi Ustavnega sodišča RS
Določba, ki je predpisovala kaznivo dejanje nedovoljene špekulacije po 2. točki 3. člena ZTSŠ, glede na merila, navedena v ustavni odločbi št. U-I-67/94 z dne 21.3.1996, ni bila razveljavljena.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Očitek, da naj ne bi sodišče pravilno ocenilo rezultatov dokazovanja s pričama, po vsebini pomeni uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga po izrecni določbi 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
vloge - kaznovanje za razžalitev sodišča in drugih udeležencev v postopku - svoboda izražanja
Navedbe, ki predstavljajo očitek sodišču, da se zaradi osebnih lastnosti obtoženca in njegovega zagovornika ni poglobilo v zadevo, še huje, da je celo zavestno obsojenca prikrajšalo za pošteno sojenje, pomenijo žaljivo vrednostno oceno sodišča, ki nima nič skupnega s svobodo izražanja, kot jo določa 39. člen Ustave, zaradi česar takšno ravnanje terja izrek sankcije po 78. členu ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz tehtnih razlogov - zakonska zveza sodnice pristojnega sodišča in pravdne stranke
Zakonska zveza med sodnico sodišča, ki je pristojno za odločanje v pritožbenem postopku, in eno od strank v tem postopku, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Ta okoliščina lahko pri nasprotni stranki vzbudi vtis pristranskosti sodišča.
ukrep komunalnega inšpektorja - upravni postopek - sestavni deli odločbe - neobrazložena odločba
Odločba tožene stranke je nezakonita, ker nima ustrezne obrazložitve. Kaj mora obrazložitev odločbe obsegati, je določeno v 2. odstavku 209. člena ZUP/86. Izpodbijana odločba pa nima take vsebine.