pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - ekonomičnost postopka - pravica uporabe svojega jezika v postopku - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče obdolžencu ni kršilo pravice do obrambe, saj je sicer obrazložena dokazna predloga, ki se nanašata na pravno relevantna dejstva, utemeljeno zavrnilo, ker je sprejelo svoje zaključke na podlagi drugih dokazov, predvsem pa tudi lastne zaznave, ki predstavlja močnejši dokaz (gre za neke vrste eksperiment), predlog za izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca pa je bil zgolj zavlačevalne narave.
obnova kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - sprememba pravnomočne obsodilne sodbe vojaškega sodišča - odločba ustavnega sodišča o razveljavitvi predpisa - kaznivo dejanje sovražne propagande
Ker ustavno sodišče ni razveljavilo ali odpravilo določb o kaznivem dejanju sovražne propagande iz 118. člena KZ-1951, na podlagi katerega je bila izdana pravnomočna obsodilna sodba, ni pogojev za vložitev zahteve za spremembo pravnomočne sodbe po 416. členu ZKP.
nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - zdravniško poročilo - odvzem prostosti - privedba k zdravniku zaradi odvzema krvi
Zapisnik o preiskavi obsojenca pred zdravnikom oziroma del navedenega zapisnika, ki se nanaša na vprašanja zdravnika in odgovore obsojenca (izjava je bila vpisana v ustrezen standarden formular), ne predstavlja obsojenčeve izjave, ki bi jo bilo treba v skladu z določbo 83. člena ZKP izločiti.
S tem ko so policisti odpeljali obsojenca k zdravniku zaradi pregleda v zvezi z odvzemom krvi in ugotavljanjem prisotnosti alkohola v krvi, kar bi sicer glede na določbo 2. odstavka 266. člena ZKP lahko opravili tudi brez njegove privolitve, omenjeno pooblastilo policije pa je vsebovano tudi v 2. odstavku 164. člena ZKP, izvajanja tega ukrepa ni mogoče šteti kot odvzema prostosti obsojencu.
V obravnavani zadevi je tožeča stranka uveljavljala denarni zahtevek. To pomeni, da je za vprašanje o dovoljenosti revizije irelevantno, kakšno vrednost spornega predmeta je navedla tožena stranka v pritožbenem postopku in kakšno vrednost spornega predmeta označuje sedaj revident.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - oškodovanec kot tožilec
Oškodovanec kot tožilec ni upravičen vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, čeprav je bil stranka v pravnomočno končanem kazenskem postopku. Če oceni, da je bil s pravnomočno sodno odločbo kršen zakon, lahko da pobudo državnemu tožilcu Republike Slovenije, da vloži zahtevo za varstvo zakonitosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS23070
URS člen 14, 22.KZ člen 41, 41/1, 41/2.ZKP člen 420, 420/2.
odmera kazni - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic - individualizacija kazenskih sankcij - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni
Pri odmeri kazni sodišče krši materialni zakon, če obdolžencu izreče kazen mimo omejitev, določenih v zakonu, ali če pri izreku kazni ravna arbitrarno, brez stvarnega razloga.
ZKP člen 525, 525/2. Evropska konvencija o izročitvi člen 16, 16/1.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor
S tem ko je preiskovalni sodnik oprl odreditev začasnega ekstradicijskega pripora na določbo 1. točke 1. odstavka 201. člena ZKP, ker je ugotovil, da pri osumljenem obstajajo okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi osumljeni pobegnil ali se skril, je ravnal v skladu z določbo o začasnem priporu iz 1. odstavka 16. člena Konvencije o izročitvi, ki določa, da morajo pristojni organi zaprošene pogodbenice odločiti o zadevi v skladu s svojim pravom.
skrajšani postopek - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - vabilo strankam na sejo - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji
Ker je v skrajšanem postopku sodišče druge stopnje ugotovilo, da je bilo dejansko stanje ugotovljeno popolno in pravilno, senat ni našel razlogov, ki bi narekoval potrebo po navzočnosti obdolženca in zagovornika na seji. Glede na določbo 1. odstavka 445. člena ZKP zato ni bil dolžan obvestiti obdolženca in zagovornika o seji senata.
Vrhovno sodišče v postopku za varstvo zakonitosti lahko ocenjuje le zakonitost izrečene kazni, ne pa njene primernosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zloraba procesnih pravic
Razlogi, ki jih predlagatelj navaja, niso tehtni in niso utemeljeni in Vrhovno sodišče ugotavlja, da sam ovira potek postopka s tem, da zlorablja ustavno varovano pravico do pravnega sredstva, saj vlaga različna mogoča in nemogoča pravna sredstva. Zato mu Vrhovno sodišče predlaga, naj se v postopku obnaša v skladu s procesnim zakonom in ga opozarja na določbo 11. člena ZPP, po kateri je mogoče zaradi zlorabe pravic izreči denarno kazen.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - priče - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - načelo ekonomičnosti postopka - sojenje v razumnem roku
Čeprav je za dokazovanje nekega dejstva treba načeloma zaslišati vse predlagane priče, mora sodišče glede na ustavno kategorijo sojenja obdolžencu v razumnem roku, torej glede na načelo hitrosti in tudi ekonomičnosti postopka, najti pravo mero, oziroma ni dolžno zaslišati vseh predlaganih prič, če že manjše število teh oseb enotno in nedvomno zanika tisto, kar je predlagatelj želel uveljaviti z dokazom. Sodišče tudi ne bo ugodilo dokaznemu predlogu za zaslišanje prič v primerih, ko je neko dejstvo ugotovilo s pomočjo izvedenca, obramba pa predlaga za ugotovitev tega dejstva še zaslišanje priče - laika, prav tako pa ne bo zasliševalo posrednih prič v primerih, ko je neko dejstvo ugotovilo s pomočjo neposrednih dokazov.
objektivna in krivdna odgovornost - trčenja motornega vozila in kolesa - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah
Tožnica v reviziji utemeljeno opozarja na to, da je bil toženkin zavarovanec odgovoren krivdno in po načelu vzročnosti, saj to po ustaljeni sodni praksi vpliva na odločitev o tožničini sokrivdi po tretjem odstavku 177. člena ZOR. Sodišči sta pri oceni odgovornosti toženke in delne soodgovornosti tožnice upoštevali, da sta oba udeleženca v prometni nezgodi ravnala napačno, in sicer toženkin zavarovanec, ki ni prilagodil hitrosti vožnje prometnim razmeram in ni bil dovolj pozoren, pa tudi tožnica, ki ni prečkala cestišča peš in je bila zaradi hitrosti na kolesu pol manj časa v vidnem polju voznika osebnega avtomobila, ki je imel manjše možnosti za reakcijo in preprečitev nezgode, pa tudi sama je imela zmanjšane možnosti, da bi ustrezno reagirala s tem, da bi se takoj ustavila ali celo odskočila.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23438
ZKP člen 101, 371, 371/1-11, 372, 372/1-1, 372/1-5, 420, 420/2.KZ člen 217, 217/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - obstoj kaznivega dejanja - goljufija - goljufivi namen - upravičenec za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka
Za kršitev kazenskega zakona gre (med drugim), če je sodišče z odločbo o kazni prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, kar bo podano predvsem v situacijah, v katerih sodišče izreče kazensko sankcijo, ki v zakonu ni predvidena, ali jo izreče zunaj zakonskih meja ali pa ne izreče kazenske sankcije, ki bi jo moralo izreči.
delegacija pristojnosti - dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit - zavrženje revizije
V postopku za obnovo postopka je toženka sama vložila zahtevo za delegacijo. Vrhovno sodišče je vlogo zavrglo, ker ni dovoljena. Po tretjem odstavku 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če gre za pravdno stranko, ki ima opravljen pravniški državni izpit, kar pa toženka ne izkazuje. Zato je Vrhovno sodišče njeno vlogo po 91. členu ZPP zavrglo.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 18, 18/1, 420, 420/2, 427, 95, 95/1.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - stroški kazenskega postopka
V obravnavanem primeru je dejstvo, da je oškodovanka skočila pred obsojenčev avto, relevantno. Vendar pa je sodišče utemeljeno zavrnilo predlog obrambe za pribavo njenega zdravniškega kartona, potem ko je na podlagi presoje obeh izvedenskih mnenj izključilo možnost, da je oškodovanka skočila pred obsojenčevo vozilo. Zato zgolj z ničemer podkrepljeno sklicevanje na informacijo o oškodovankinem psihiatričnem zdravljenju in nakazovanje možnosti, da bi to utegnilo vplivati na njen način obnašanja na cesti, ni zadostovalo.
Določba 427. člena ZKP pooblašča Vrhovno sodišče, da v primerih, ko ob reševanju zahteve nastane precejšen dvom o odločilnih dejstvih, razveljavi izpodbijano pravnomočno odločbo, ne daje pa pravice strankam, da na tej podlagi izpodbijajo odločbo.
dokazovanje - eventualna maksima - ius novorum - novi dokazi v pritožbi
Pričakovanje drugačne (za stranko ugodne) dokazne ocene ni utemeljen razlog, zaradi katerega stranka ne bi mogla pravočasno predlagati izvedbe dokaza ali njegove dopolnitve.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23080
ZKP člen 39, 39-2, 39-6, 371, 371/1-11.KZ člen 254, 254/1, 254/3, 22.
izločitev sodnika - zakonska zveza - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - davčna zatajitev - poskus
Če je zakonska zveza med sodnikom in osebami, naštetimi v 2. točki 39. člena ZKP, prenehala, ne gre za izločitveni razlog po navedeni določbi ampak po določbi 6. točke istega člena.
Kaznivo dejanje davčne zatajitve po 3. odstavku 254. člena KZ je dokončano šele, ko storilec dejansko doseže veliko premoženjsko korist, to je, ko zaradi zatajitve obveznosti ne plača ali plača manj davka ali drugih obveznosti, ker mu je uspelo preslepiti davčni organ ali se izogniti obveznostim na način, inkriminiran v 1. ali 2. odstavku 254. člena. Kaznivo dejanje po navedeni določbi tako ni dokončano z vložitvijo davčne napovedi, ki bi vsebovala krive podatke o stroških, ampak šele takrat, ko davčni organ takšne podatke upošteva pri davčni odmeri.