azil - očitno neutemeljena prošnja - nedopustnost pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Prošnja za azil mora biti vložena na predpisanem obrazcu. Prošnja za azil je očitno neutemeljena, če z njo prosilec zavaja oziroma zlorablja azilni postopek, to je tudi tedaj, če jo vloži z namenom, da bi odložil odstranitev iz Slovenije. Pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je dopustno uveljavljati le, če je dejansko stanje ugotavljalo prvostopno sodišče samo. Če tožnik v tožbi ne navede, katere dokaze oziroma okoliščine bi v zvezi z materialno podlago, na kateri temelji odločitev tožene stranke, lahko dodatno pojasnil oziroma podal na glavni obravnavi, ne gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka v upravnem sporu, če prvostopno sodišče odloči brez oprave glavne obravnave.
ZUS člen 74. ZUN člen 73.ZGO-1 člen 3, 3/3, 200, 200/1.
gradbeništvo in urbanizem - ukrep urbanističnega inšpektorja - gradnja brez ustreznih dovoljenj - enostavni objekt - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - uporaba materialnega prava
Če gre za enostavni objekt, inšpekcijskega postopka po ZUN ni več možno nadaljevati.
zavrnitev prošnje za azil - neobstoj razlogov za azil - neutemeljen strah pred preganjanjem
Tožena stranka je utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za azil po ugotovitvi, da je tožnik podajal v upravnem postopku nekredibilne izjave glede razlogov za azil ter da njegov strah pred preganjanjem v Makedoniji v smislu 2. odstavka 1. člena Zazil ni utemeljen in da tudi niso podani humanitarni razlogi za priznanje azila (3. odstavek 1. člena Zazil).
Zazil člen 34, 34/1, 35, 35/2-1,36, 36/1-2, 36/1-5.
azil - zavrnitev prošnje za azil - očitno neutemeljena prošnja - zavajanje ali zloraba azilnega postopka - vložitev prošnje iz ekonomskega razloga
Ekonomski razlogi ne predstavljajo razlogov, ki omogočajo pridobitev azila v RS, tožnik pa niti v prošnji za azil niti v tožbi ni zatrjeval, da bi bil v izvorni državi preganjan v smislu razlogov, kot jih za priznanje azila določa Zazil.
Tožniku je sodno varstvo zoper akt o razrešitvi z mesta komandirja zagotovljeno v upravnem sporu, pri čemer je o tožnikovi tožbi na podlagi 9. člena v zvezi z 10. členom ZUS pristojno na prvi stopnji odločati Upravno sodišče RS.
prenos posestne meje v naravo po podatkih zemljiškega katastra - prenos posestne meje izven sodnega postopka - podpis zapisnika - zapisnik ni upravna odločba
Postopek prenosa posestne meje po podatkih zemljiškega katastra v naravo ni upravna stvar.
V primeru nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije se vrednosti iz posameznih kaznivih dejanj, ki so dosegle veliko premoženjsko korist, in se je storilec zavedal in hotel, da nastane takšna posledica, lahko seštevajo in na tej podlagi uporabi strožja pravna opredelitev.
Zastaranje kazenskega pregona pa se šteje posebej za vsako dejanje iz konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja. Stališču, da zastaranje teče od dneva, ko je bilo storjeno zadnje posamezno dejanje iz sestave nadaljevanega kaznivega dejanja, je mogoče pritrditi samo v primeru, če je nadaljevano kaznivo dejanje sestavljeno iz več dejanj istega kaznivega dejanja, pri čemer vsako dejanje ne predstavlja samostojnega dejanja, temveč le del nadaljevane kriminalne dejavnosti.
zahteva za prenos posestnih mej v naravo - zavrženje zahteve - procesni sklep - začasna odredba - predlog za začasno ureditev stanja
Ker je navedeni sklep organa prve stopnje procesni sklep, že po naravi stvari v upravnem sporu, v katerem je predmet presoje njegova zakonitost, ni mogoče predlagati začasne ureditve stanja z izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS.
Da bi bila ločitvena pravica izpodbojna, bi moral biti poleg objektivnega elementa izpodbojnosti (sklenitve sporazuma o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa brez dovoljenja poravnalnega senata) podan tudi subjektivni element izpodbojnosti (da tožena stranka ni vedela niti morala vedeti, da tožeča stranka za sklenitev sporazuma o zavarovanju z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah ni imela dovoljenja poravnalnega senata). Trditveno (in dokazno) breme s tem v zvezi je bilo na tožeči stranki, ki je prerekala ločitveno pravico, za katero je tožena stranka že pridobila izvršilni naslov.
V zvezi s subjektivnim elementom izpodbojnosti je v konkretnem primeru odločilna vednost oziroma zakrivljena nevednost tožene stranke o sklenitvi sporazuma o zavarovanju denarne terjatve s strani tožeče stranke brez dovoljenja poravnalnega senata, ne pa o teku postopka prisilne poravnave.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - asignacija - vednost oziroma zakrivljena nevednost o dolžničinem slabem ekonomsko-finančnem stanju - izpodbojnost domneve
Način plačila, ki ni običajen, ni predpostavka izpodbojnosti pravnega dejanja, ampak samo domneve obstoja subjektivnega elementa dejanskega stanu izpodbijanja. Izpolnitev obveznosti na način, ki ni običajen, je relevantna samo za ugotovitev obstoja domneve, da je nasprotnica izpodbijanja vedela oziroma morala vedeti za dolžničino slabo ekonomsko-finančno stanje. Zato je lahko nasprotnica izpodbijanja obstoj domneve izpodbijala tako, da je izpodbijala predpostavko domneve (z dokazovanjem, da je pri plačilu z asignacijami šlo za običajen, vnaprej dogovorjen način vrnitve kreditov), ali pa tako, da je izpodbijala domnevano dejstvo (z dokazovanjem, da ni vedela niti bila dolžna vedeti za slabo ekonomsko-finančno stanje dolžnice).
Neobičajna oblika ali način izpolnitve obveznosti je temeljna okoliščina domnevne baze, predpostavka zakonske domneve. Na njeni podlagi lahko sklepamo na subjektivno sestavino izpodbojnega dejanskega stanja (na vednost ali zakrivljeno nevednost za dolžničino slabo ekonomsko-finančno stanje), pri čemer pa je zaključek, ali je izpolnitev na določen način izpolnitev na (ne)običajen način, pravni in ne dejanski zaključek. Gre namreč za subsumiranje ugotovljenega načina izpolnitve pod nedoločen pojem neobičajnega načina izpolnitve obveznosti.
Sklepanje o bodoči nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj na podlagi pogojev, naštetih v 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, ni v nasprotju z domnevo nedolžnosti.
statut študentske organizacije - posamični akt - posamična razmerja - poseg v ustavne pravice
Statut Študentske organizacije Univerze je splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil. Študentska organizacija Univerze je nosilka javnih pooblastil. Akt o razpisu rednih volitev članov študentskega zbora Študentske organizacije Univerze je posamični akt, za presojo katerega je pristojno Upravno sodišče le, če je z njem poseženo v ustavne pravice posameznika.
obnova kazenskega postopka - novi dokazi - zavrženje zahteve za obnovo - očitna neprimernost novega dokaza
V zvezi z odločanjem o zahtevi za obnovo kazenskega postopka je v okviru zakonskega kriterija primernosti dokaza iz 1. odstavka 413. člena ZKP med drugim mogoče oceniti kot očitno neprimeren tisti dokaz ali dejstvo, ki nima nič skupnega z zadevo ali ki je očitno nepomemben za presojo odločilnih dejstev oziroma ki ne bi mogel vplivati na spremembo sodbe, četudi bi držalo tisto, kar iz tega dokaza ali dejstva izhaja.
Oškodovanec med postopkom ni bil zaslišan, ker se je odrekel pričanju zoper očeta (1. odstavek 236. člena ZKP). Sedaj naj bi bil pripravljen izpovedati in razbremeniti obsojenca. Dokler ta dokaz ni izveden, ga ni mogoče označiti kot očitno neprimernega za dovolitev obnove postopka.
ZKP člen 3, 8, 14, 39, 39/6, 41, 41/2, 371, 371/1- 3, 371/2, 378, 378/1.URS člen 22, 29.
pravica do poštenega sojenja - pravica do obrambe - načelo enakosti orožij - obvestilo o seji senata - izločitev - rok za zahtevo za izločitev - pravica do uporabe svojega jezika - bistvene kršitve določb kazenskega postopka
Če se dokazi nanašajo na pravno relevantna dejstva in se sodišče do njih ne opredeli, krši pravico do obrambe.
Obtoženčeva pravica, da se udeleži seje pritožbenega sodišča, je zvezana z dolžnostjo, da tako navzočnost zahteva v roku, predpisanem v zakonu.
Če posamezne listine niso prevedene, s tem ni kratena pravica do uporabe svojega jezika v postopku, saj je ta potekal v slovenščini, utegnilo pa bi se postaviti vprašanje njihove dokazne vrednosti in možnosti učinkovite obrambe pred očitki obtožbe. Vendar zahteva ne zatrjuje, da se pravnomočna sodba na ta dokaz sploh opira, vse tiste listine, ki pojasnjujejo odločilna dejstva, pa so bile prevedene v slovenski jezik.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Od voznika, ki s primerno hitrostjo pravilno vozi po prednostni cesti ni mogoče utemeljeno pričakovati posebnega predvidevanja, da bo drug voznik z neprednostne ceste zapeljal na levo smerno vozišče prednostne ceste.
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena na podlagi 559. člena ZKP v zvezi s kaznivim dejanjem nepokorščine pri vpoklicu v vojaško službo in izmikanja vojaški službi po 339. členu KZ-1951, je pravočasna, če jo je upravičenec vložil do 3.1.1997. Podaljšani rok za vložitev, ki ga je določil ZKP-G, za navedeno kaznivo dejanje namreč ne velja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje med stranko in pričo (sodnikom pritožbenega sodišča)
Vsako okrajno ali okrožno sodišče je neodvisno in so sodniki sposobni nepristranskega sojenja vsem osebam, tudi višjim sodnikom. V obravnavani zadevi pa je višji sodnik samo predlagan za pričo in nobenega razloga ni za dvome in za dodelitev zadeve v delo drugemu sodišču.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Pritožbeno sodišče, razen če samo opravi glavno obravnavo, ne odloča o dokaznih predlogih strank, zato tudi prič "ne more zavrniti", pač pa presoja - če je to uveljavljeno v pritožbi - ali je prvostopenjsko sodišče dokazne predloge zavrnilo v skladu s kriteriji, ki jih mora pri tem upoštevati.