prenos posestne meje v naravo po podatkih zemljiškega katastra - prenos posestne meje izven sodnega postopka - podpis zapisnika - zapisnik ni upravna odločba
Postopek prenosa posestne meje po podatkih zemljiškega katastra v naravo ni upravna stvar.
Zazil člen 34, 34/1, 35, 35/2-1,36, 36/1-2, 36/1-5.
azil - zavrnitev prošnje za azil - očitno neutemeljena prošnja - zavajanje ali zloraba azilnega postopka - vložitev prošnje iz ekonomskega razloga
Ekonomski razlogi ne predstavljajo razlogov, ki omogočajo pridobitev azila v RS, tožnik pa niti v prošnji za azil niti v tožbi ni zatrjeval, da bi bil v izvorni državi preganjan v smislu razlogov, kot jih za priznanje azila določa Zazil.
Tožniku je sodno varstvo zoper akt o razrešitvi z mesta komandirja zagotovljeno v upravnem sporu, pri čemer je o tožnikovi tožbi na podlagi 9. člena v zvezi z 10. členom ZUS pristojno na prvi stopnji odločati Upravno sodišče RS.
ZAzil člen 27, 27/1-3, 27/4, 36, 36/2, 36/5. ZUS člen 73.
azil - omejitev gibanja - sum zavajanja oziroma zlorabe azilnega postopka - sum lažne predstavitve razlogov za azil - sum vložitve prošnje zaradi odložitve odstranitve iz Slovenije
Prosilcu za azil se lahko gibanje začasno omeji, če obstaja sum, da zlorablja ali zavaja azilni postopek, kar je med drugim tudi tedaj, če obstaja sum, da je v prošnji za azil predstavil lažne razloge za njeno vložitev oziroma sum, da je prošnjo za azil vložil zato, da bi odložil prisilno odstranitev iz Slovenije. Sum lažne predstavitve razlogov za prošnjo je podan tudi tedaj, če so prosilčeve navedbe glede razlogov za zapustitev izvorne države ter načina prihoda ter bivanja v Sloveniji nelogične, neprepričljive in neverodostojne ter v nasprotju z uradnimi podatki o teh dejstvih. Sum, da je prošnjo za azil podal zaradi odložitve odstranitve iz Slovenije je podan tudi tedaj, če je tujec že dlje časa v Sloveniji, prošnjo za azil pa poda šele, ko se mu kot tujcu izreče ukrep zapustitve Slovenije, ki se, kolikor tega sam ne naredi, prisilno izvrši.
Na podlagi ugotovitve, da je tožnica začela z gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta brez dovoljenja, je urbanistični inšpektor s tem, ko je odredil zasutje gradbene jame, pravilno uporabil določbo 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Po določbah ZUN se namreč končajo tisti inšpekcijski postopki, ki so se, tako kot v tem primeru, začeli pred uveljavitvijo Zakona o graditvi objektov, ki na novo ureja inšpekcijske ukrepe.
V primeru nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije se vrednosti iz posameznih kaznivih dejanj, ki so dosegle veliko premoženjsko korist, in se je storilec zavedal in hotel, da nastane takšna posledica, lahko seštevajo in na tej podlagi uporabi strožja pravna opredelitev.
Zastaranje kazenskega pregona pa se šteje posebej za vsako dejanje iz konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja. Stališču, da zastaranje teče od dneva, ko je bilo storjeno zadnje posamezno dejanje iz sestave nadaljevanega kaznivega dejanja, je mogoče pritrditi samo v primeru, če je nadaljevano kaznivo dejanje sestavljeno iz več dejanj istega kaznivega dejanja, pri čemer vsako dejanje ne predstavlja samostojnega dejanja, temveč le del nadaljevane kriminalne dejavnosti.
zahteva za prenos posestnih mej v naravo - zavrženje zahteve - procesni sklep - začasna odredba - predlog za začasno ureditev stanja
Ker je navedeni sklep organa prve stopnje procesni sklep, že po naravi stvari v upravnem sporu, v katerem je predmet presoje njegova zakonitost, ni mogoče predlagati začasne ureditve stanja z izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS.
Da bi bila ločitvena pravica izpodbojna, bi moral biti poleg objektivnega elementa izpodbojnosti (sklenitve sporazuma o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa brez dovoljenja poravnalnega senata) podan tudi subjektivni element izpodbojnosti (da tožena stranka ni vedela niti morala vedeti, da tožeča stranka za sklenitev sporazuma o zavarovanju z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah ni imela dovoljenja poravnalnega senata). Trditveno (in dokazno) breme s tem v zvezi je bilo na tožeči stranki, ki je prerekala ločitveno pravico, za katero je tožena stranka že pridobila izvršilni naslov.
V zvezi s subjektivnim elementom izpodbojnosti je v konkretnem primeru odločilna vednost oziroma zakrivljena nevednost tožene stranke o sklenitvi sporazuma o zavarovanju denarne terjatve s strani tožeče stranke brez dovoljenja poravnalnega senata, ne pa o teku postopka prisilne poravnave.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - asignacija - vednost oziroma zakrivljena nevednost o dolžničinem slabem ekonomsko-finančnem stanju - izpodbojnost domneve
Način plačila, ki ni običajen, ni predpostavka izpodbojnosti pravnega dejanja, ampak samo domneve obstoja subjektivnega elementa dejanskega stanu izpodbijanja. Izpolnitev obveznosti na način, ki ni običajen, je relevantna samo za ugotovitev obstoja domneve, da je nasprotnica izpodbijanja vedela oziroma morala vedeti za dolžničino slabo ekonomsko-finančno stanje. Zato je lahko nasprotnica izpodbijanja obstoj domneve izpodbijala tako, da je izpodbijala predpostavko domneve (z dokazovanjem, da je pri plačilu z asignacijami šlo za običajen, vnaprej dogovorjen način vrnitve kreditov), ali pa tako, da je izpodbijala domnevano dejstvo (z dokazovanjem, da ni vedela niti bila dolžna vedeti za slabo ekonomsko-finančno stanje dolžnice).
Neobičajna oblika ali način izpolnitve obveznosti je temeljna okoliščina domnevne baze, predpostavka zakonske domneve. Na njeni podlagi lahko sklepamo na subjektivno sestavino izpodbojnega dejanskega stanja (na vednost ali zakrivljeno nevednost za dolžničino slabo ekonomsko-finančno stanje), pri čemer pa je zaključek, ali je izpolnitev na določen način izpolnitev na (ne)običajen način, pravni in ne dejanski zaključek. Gre namreč za subsumiranje ugotovljenega načina izpolnitve pod nedoločen pojem neobičajnega načina izpolnitve obveznosti.
Sklepanje o bodoči nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj na podlagi pogojev, naštetih v 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, ni v nasprotju z domnevo nedolžnosti.
statut študentske organizacije - posamični akt - posamična razmerja - poseg v ustavne pravice
Statut Študentske organizacije Univerze je splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil. Študentska organizacija Univerze je nosilka javnih pooblastil. Akt o razpisu rednih volitev članov študentskega zbora Študentske organizacije Univerze je posamični akt, za presojo katerega je pristojno Upravno sodišče le, če je z njem poseženo v ustavne pravice posameznika.
obnova kazenskega postopka - novi dokazi - zavrženje zahteve za obnovo - očitna neprimernost novega dokaza
V zvezi z odločanjem o zahtevi za obnovo kazenskega postopka je v okviru zakonskega kriterija primernosti dokaza iz 1. odstavka 413. člena ZKP med drugim mogoče oceniti kot očitno neprimeren tisti dokaz ali dejstvo, ki nima nič skupnega z zadevo ali ki je očitno nepomemben za presojo odločilnih dejstev oziroma ki ne bi mogel vplivati na spremembo sodbe, četudi bi držalo tisto, kar iz tega dokaza ali dejstva izhaja.
Oškodovanec med postopkom ni bil zaslišan, ker se je odrekel pričanju zoper očeta (1. odstavek 236. člena ZKP). Sedaj naj bi bil pripravljen izpovedati in razbremeniti obsojenca. Dokler ta dokaz ni izveden, ga ni mogoče označiti kot očitno neprimernega za dovolitev obnove postopka.
ZKP člen 3, 8, 14, 39, 39/6, 41, 41/2, 371, 371/1- 3, 371/2, 378, 378/1.URS člen 22, 29.
pravica do poštenega sojenja - pravica do obrambe - načelo enakosti orožij - obvestilo o seji senata - izločitev - rok za zahtevo za izločitev - pravica do uporabe svojega jezika - bistvene kršitve določb kazenskega postopka
Če se dokazi nanašajo na pravno relevantna dejstva in se sodišče do njih ne opredeli, krši pravico do obrambe.
Obtoženčeva pravica, da se udeleži seje pritožbenega sodišča, je zvezana z dolžnostjo, da tako navzočnost zahteva v roku, predpisanem v zakonu.
Če posamezne listine niso prevedene, s tem ni kratena pravica do uporabe svojega jezika v postopku, saj je ta potekal v slovenščini, utegnilo pa bi se postaviti vprašanje njihove dokazne vrednosti in možnosti učinkovite obrambe pred očitki obtožbe. Vendar zahteva ne zatrjuje, da se pravnomočna sodba na ta dokaz sploh opira, vse tiste listine, ki pojasnjujejo odločilna dejstva, pa so bile prevedene v slovenski jezik.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23438
ZKP člen 101, 371, 371/1-11, 372, 372/1-1, 372/1-5, 420, 420/2.KZ člen 217, 217/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - obstoj kaznivega dejanja - goljufija - goljufivi namen - upravičenec za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka
Za kršitev kazenskega zakona gre (med drugim), če je sodišče z odločbo o kazni prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, kar bo podano predvsem v situacijah, v katerih sodišče izreče kazensko sankcijo, ki v zakonu ni predvidena, ali jo izreče zunaj zakonskih meja ali pa ne izreče kazenske sankcije, ki bi jo moralo izreči.
objektivna in krivdna odgovornost - trčenja motornega vozila in kolesa - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah
Tožnica v reviziji utemeljeno opozarja na to, da je bil toženkin zavarovanec odgovoren krivdno in po načelu vzročnosti, saj to po ustaljeni sodni praksi vpliva na odločitev o tožničini sokrivdi po tretjem odstavku 177. člena ZOR. Sodišči sta pri oceni odgovornosti toženke in delne soodgovornosti tožnice upoštevali, da sta oba udeleženca v prometni nezgodi ravnala napačno, in sicer toženkin zavarovanec, ki ni prilagodil hitrosti vožnje prometnim razmeram in ni bil dovolj pozoren, pa tudi tožnica, ki ni prečkala cestišča peš in je bila zaradi hitrosti na kolesu pol manj časa v vidnem polju voznika osebnega avtomobila, ki je imel manjše možnosti za reakcijo in preprečitev nezgode, pa tudi sama je imela zmanjšane možnosti, da bi ustrezno reagirala s tem, da bi se takoj ustavila ali celo odskočila.