spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - pristojnost sodišča, ki ni udeleženo v sporu - pristojnost sodišča po kraju nahajališča stvari - izvršba na podlagi verodostojne listine
Ker ZIZ ne določa krajevne pristojnosti sodišča za izvršbo na temelju verodostojne listine, se ta ravna po predlaganem predmetu izvršbe.
Asignaciji (nakazili) nista le izpolnitveni dejanji za vrnitev istega dolga. Zato se vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Pravno dejanje po zakonskih določbah ni pojem, ki je identičen pojmu pravnega posla. Je lahko pravni posel, celo več pravnih poslov, če skupno oblikujejo neko dejanje, samo določeno dejanje iz nekega pravnega posla ali pa dejanje izven kakršnegakoli pravnega posla. Asignacija ni pogodba. Sestavljata jo dva enostranska pravna posla - dve pooblastitvi. S prvo asignant pooblasti asignata, da opravi dajatev na račun asignanta; z drugo pa asignatarja, da sprejme izpolnitev od asignata. Ta dvojna pooblastitev je z vidika asignanta ekonomsko in pravno nedeljiva celota, ki je v okviru pravnega dejanja asignacije ni mogoče ločevati. Ker v opredeljevanje izpodbijanega pravnega dejanja ne sodi navajanje dejanj iz pravnih poslov, ki so bila podlaga oziroma vzrok pravnemu dejanju asignacije, zaradi katerega naj bi prišlo do zmanjšanja (bodoče) stečajne mase, je predmet izpodbijanja pravno dejanje asignacije kot celota (tako njen sklenitveni kot izpolnitveni del).
Pri predpostavkah gre za sestavine izpodbojnega dejanskega stanja, torej za dejanske predpostavke (odvisne od okoliščin konkretnega primera). Vendar pa je zaključek o obstoju objektivne predpostavke izpodbijanja, ki je izpodbijan z revizijo, pravni in ne dejanski zaključek. Tako gre pri ugotavljanju, ali so stečajni upniki zaradi izpodbijanega pravnega dejanja prejeli manj, kot bi prejeli, če stečajna dolžnica ne bi storila izpodbijanega dejanja, oziroma, ali je posamezni upnik zaradi izpodbijanega pravnega dejanja pridobil položaj ločitvenega upnika v stečajnem postopku, za dejansko sklepanje, medtem ko gre pri zaključku o oškodovanju stečajnih upnikov oziroma privilegiranju posameznega upnika za pravno sklepanje (za uporabo materialnega stečajnega prava).
delovni invalid - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je sicer pravilno ugotovila, da se določbe ZPIZ-1 o prenehanju delovnega razmerja delovnemu invalidu (od člena 102 do 106) sprva niso uporabljale do 1.1.2004, nato pa celo do 1.1.2005, zato v skladu s predpisi invalidskega zavarovanja delovnemu invalidu do 1.1.2005 skoraj ni bilo mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi, saj so do takrat praktično uživali varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti oziroma poslovnega razloga. Sprememba in dopolnitev ZPIZ-1, s katero je bil noveliran 101. člen ZPIZ-1 (ki pa na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni imel vpliva, saj je samo omogočil uresničitev pravic priznanih delovnemu invalidu) je bila sprejeta kasneje (Uradni list RS, št. 135/2003), enako pa tudi zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI -UPB-1, Uradni list RS 100/2005), zato na njihovi podlagi ni bila možna redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delovnemu invalidu.
Ker v času sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delovnemu invalidu ob upoštevanju veljavnih zakonskih določil ni bilo mogoče odpovedati na način in pod pogoji, kot je to storila tožena stranka, je odločitev obeh nižjih sodišč, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi razveljavi in da je tožnica ostala v delovnem razmerju pri toženi stranki še tudi po poteku odpovednega roka, to je po 12.11.2003, pravilna in zakonita.
prenehanje delovnega razmerja - prepoved opravljanja določenih del in nalog
Ker si tožnik, kot revirni gozdar do datuma iz pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zaposleni v zavodu za gozdove, ni pridobil ustrezne strokovne izobrazbe, na podlagi določb Zakona o gozdovih ni smel več redno opravljati nalog javne gozdarske službe, kar predstavlja razlog za prenehanje delovnega razmerja v smislu določb 2. odstavka 76. člena ZTPDR.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - vročitev pošiljke - rok za ugovor
Ker je ob odklonitvi osebnega sprejema pošiljke vročevalec pošiljko odvrgel v stanovanje naslovnice in o tem zapisniško obvestil pošiljatelja, se šteje, da je bila s tem pošiljka vročena. Z vidika vročitve disciplinskega sklepa in začetka teka roka za ugovor je nepomembno, ali je tožnica navedeno pošiljko odprla in prebrala, ali ne.
invalidska pokojnina - invalidnina - pogoji - pokojninska doba
Tožnica v reviziji le ponavlja svoje navedbe, da je do nesreče prišlo na poti iz službe, torej da gre za poškodbo pri delu. V takem primeru bi namreč pridobila pravico do invalidske pokojnine (in invalidnine) ne glede na pokojninsko dobo (prva alinea 56. člena ZPIZ). Vendar pa sta obe nižji sodišči ugotovili, da tožnici tega ni uspelo dokazati, v reviziji pa se neutemeljeno sklicuje na to, da bi morala tožena stranka dokazati nasprotno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovodni delavec - delavec s posebnimi pooblastili - odpovedni razlogi
Obliko / varstvo pravnega razmerja med delodajalcem in poslovodnim (vodilnim) delavcem določijo stranke s pogodbo. Če sta stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi, veljajo za odpoved PZ določbe ZDR. Ker je tožena stranka odpovedala PZ brez navedbe odpovednega razloga, je odpoved nezakonita.
Pozitivna prognoza, da bo tudi pogojno odloženi disciplinski ukrep na delavca vplival tako, da se bo v bodoče izogibal disciplinskih kršitev, je mogoča le ob obstoju dejstev, ki tako prognozo omogočajo.
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega z zakonom določenega zneska, za vsebinsko obravnavo revizije ni izpolnjen zahtevan pogoj. Zato je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi določbe 377. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razlogov smotrnosti - odškodninski spor - bivši stečajni upravitelj kot pravdna stranka
Če so vsi sodniki oddelka nekega sodišča že vodili postopek, v katerih je bila določena oseba stečajni upravitelj, je to dovolj tehten razlog za določitev drugega sodišča kot stvarno pristojnega za odločitev o odškodninski pravdi zoper bivšega stečajnega upravitelja zaradi protipravnega dela v stečajnem postopku.
presežni delavci - prednostna pravica do zaposlitve
Določba četrtega odstavka 36.f člena ZDR (1990) daje presežnemu delavcu potem, ko mu je delovno razmerje že prenehalo, prednostno pravico pri sklenitvi delovnega razmerja, če delodajalec v roku enega leta zaposluje nove delavce. To pravico ima le, kolikor gre za delovna mesta, za katera izpolnjuje pogoje.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - pojem javnega reda - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic - možnost sodelovanja v postopku - enotnost sodne prakse
Tuja sodna odločba se ne prizna, če bi bil učinek njenega priznanja v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Pojem javnega reda je nedoločen pravni pojem.
Pri presoji, ali bi bil učinek priznanja tuje sodne odločbe v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, prihaja v poštev tako imenovani mednarodni javni red. Ta pa ne vključuje vseh prisilnih določb domačega prava, temveč le tiste imperativne pravne norme in moralna pravila, katerih kršitev bi ogrozila pravno in moralno integriteto slovenske pravne ureditve. Samo v izredno omejenem obsegu torej presoja skladnosti z mednarodnim javnim redom Republike Slovenije omogoča tudi presojo meritorne pravilnosti tuje odločbe. Po pravni teoriji se javni red Republike Slovenije nanaša tako na določbe materialnega kot procesnega prava. Tako se nanaša tudi na pravico iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (Ustave) do enakega varstva pravic, ki pomeni procesno jamstvo, ne pa jamstva pravilne materialnopravne presoje.
Poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave je 22. člen Ustave, ki vsebuje tudi pravico do enakega varstva pravic. V okviru slednje pa je relevantna enotnost sodne prakse, ki predpostavlja, da morajo sodišča v enakih zadevah enako uporabiti pravo.
Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do pokojnine po določbah ZPIZVZ, kar je že pravilno odločila tožena stranka in obe nižji sodišči. Dejstvo je, da tožniku do 18.julija 1991 ni prenehala vojaška služba, saj je bil, kot izhaja iz izvedenih dokazov (predloženih listin), v aktivni vojaški službi do 31.10.1991. Zato bi moral izpolniti ali pogoj, da je v JLA ostal s soglasjem organov RS (kar se niti ne zatrjuje), ali da je bil v enem od statusov, ki jih predvideva 4. alineja pri ugotavljanju, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do pokojnine po citiranem zakonu. Ker tak status ni bil ugotovljen (dejanska ugotovitev, na katero je revizijsko sodišče vezano), tožniku tudi ni mogoče priznati zahtevane pravice.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - pristojnost sodišča, ki ni udeleženo v sporu o pristojnosti - pristojnost sodišča za izvršbo na denarna sredstva podjetnika
Določbe o krajevni pristojnosti sodišča po sedežu pravne osebe, če gre za izvršbo na denarno terjatev dolžnika, se smiselno uporabljajo tudi za podjetnika.
dovolitev priglašenih del - kulturni spomenik - pogoji za poseg v območje kulturnega spomenika
Območje Kobilarne Lipica je kulturni spomenik izjemnega pomena za Republiko Slovenijo (1. člen ZKL) in posegi v to območje so dopustni zgolj v primerih in pod pogoji, kot jih določa ZKL.
dovolitev priglašenih del - kulturni spomenik - dopustnost posega v območje, ki je kulturni spomenik
Območje Kobilarne Lipica je kulturni spomenik izjemnega pomena za Republiko Slovenijo (1. člen ZKL) in posegi v to območje so dopustni zgolj v primerih in pod pogoji, ki jih določa ZKL.
zahteva za denacionalizacijo - sestavine vloge - potrdilo o vpisu upravičenca v evidenco o državljanstvu
Zahtevi za denacionalizacijo je treba priložiti vse listine, ki so navedene v 62. členu ZDen, tudi potrdilo o vpisu upravičenca v evidenco o državljanstvu.