• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 30
  • >
  • >>
  • 161.
    VSL sklep I Cp 2484/2016
    20.10.2016
    SODNE TAKSE
    VSL0084627
    ZST-1 člen 13, 13/3.
    razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks – pravica do izjave – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – predlog za delitev stvari v solastnini
    Sodišče je le na podlagi vpogleda v pogodbo, iz katere je razvidna višina kupnine za nepremičnino, ki je bila predmet delitve, zaključilo, da so podani pogoji za razveljavitev sklepa (tretji odstavek 13. člena ZST-1).

    Ker je prvostopenjsko sodišče svojo odločitev oprlo izključno na podatke, ki jih je pridobilo samo, ob tem pa predlagateljici ni omogočilo, da se izjasni o dejstvih, ki so pomembna za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, je ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede upravičenosti predlagateljice do oprostitve plačila taks.
  • 162.
    VDSS sodba Pdp 250/2016
    20.10.2016
    DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS0016314
    ZDR člen 42, 182, 182/1. ZDR-1 člen 44, 177, 177/1. OZ člen 131.
    odškodninska odgovornost delavca – premoženjska škoda – plačilo za opravljeno delo - škoda
    Tožeča stranka je v tem postopku zahtevala plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, ki naj bi ji nastala zaradi ravnanja toženke, opisanega v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Toženki je očitala, da jo je v spornem obdobju z namenom, da bi svojemu sinu B.B. in njegovi partnerki A.A. pridobila protipravno premoženjsko korist, z lažnivim prikazovanjem njune prisotnosti na delu ter z zlorabo svojega položaja vodje spravila v zmoto in tožečo stranko zapeljala, da je v škodo svojega premoženja navedenima delavcema obračunavala in izplačevala plačo z vsemi dodatki in povračilo stroškov za prihod na delo in prehrano med delom, čeprav do tega nista bila upravičena. B.B. in A.A. sta svoje delo po pogodbi o zaposlitvi opravila, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta bila skladno z 42. členom ZDR in 44. členom ZDR-1 upravičena do plačila za opravljanje dela. Vtoževanih izplačil in povrnitve stroškov nista prejela neutemeljeno. Ker škoda kot ena izmed predpostavk, ki morajo biti kumulativno podane za obstoj civilnega delikta, tožeči stranki ni nastala, v tem sporu ni podana odškodninska odgovornost toženke.
  • 163.
    VDSS sodba Psp 275/2016
    20.10.2016
    INVALIDI
    VDS0016741
    ZPIZ-1 člen 15, 91, 91/1, 91/1-3, 92, 94, 94/1, 94/1-4.
    nadomestilo za invalidnost- samostojni podjetnik – pravica do premestitve
    V primeru tožnika gre za uporabo 4. alineje prvega odstavka 94. člena ZPIZ-1, ki določa, da invalid III. kategorije invalidnosti, ki se je zaposlil na drugem delovnem mestu, pridobi pravico do nadomestila za invalidnost.

    Tožnik je, dan za tem, ko je prejel sodbo pritožbenega sodišča, svojo dejavnost v okviru samostojnega podjetništva opravljal znotraj stvarnih omejitev, priznanih s sodbo prvostopenjskega sodišča. V primeru samostojnega podjetnika je ta dolžan svoje delo v okviru samostojne dejavnosti opravljati v okviru naloženih razbremenitev, v okviru priznane invalidnosti. Zaposlitev na drugem delovnem mestu lahko zavarovanec izkazuje z vsemi dokaznimi sredstvi. Tožnik je to izkazoval s svojo izpovedjo in z omejitvami pri delu, priznanimi v okviru bolniških staležev. Pri tožniku so v skladu s priznano omejitvijo potrebne omejitve pri delu, kar pomeni, da lahko delo opravlja v okviru svoje dejavnosti s priznanimi omejitvami in je tako njegov položaj izenačen s položajem zavarovanca, ki ima status delavca in gre torej za enako situacijo pri priznanju pravice do nadomestila za invalidnost, kot v primeru, ko je delavcu priznana pravica do premestitve, ob tem, da se pravica do nadomestila za invalidnost prizna glede na naravo dejavnosti in se s tem izenači položaj zavarovancev.
  • 164.
    VDSS sodba Pdp 354/2016
    20.10.2016
    DELOVNO PRAVO
    VDS0016907
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 90, 90/4. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – znižanje plače – ekonomski razlog
    Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da zgolj znižanja plače kot izključni razlog, ni mogoče šteti za utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Če pa je znižanje plače posledica ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca in ta take razloge tudi dokaže, potem dejstvo nižje plače ne pomeni, da je odpovedni razlog neutemeljen.

    Pritožbeno sodišče je v svoji praksi že zavzelo stališče, da zgolj sprememba višine plače (ne da bi bili dokazani tehtni ekonomski razlogi za njeno znižanje) ne more predstavljati ekonomskega razloga, ki bi utemeljeval prenehanje potreb po opravljanju dela zaradi razlogov, ki jih v skladu z določbo 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR ugotovi delodajalec. Navedeno pomeni, da je v primeru tehtnega ekonomskega razloga sprememba (znižanje) plače lahko dopustna, tudi če se ostali pogoji dela ne spremenijo (vsebina in obseg del in nalog, opis delovnega mesta, ...). Za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga torej zadošča že ugotovitev, da obstaja ekonomski razlog, zato delodajalcu v takem primeru ni potrebno reorganizirati delovnega procesa.

    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obstajal ekonomski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove (slabše poslovanje tožene stranke). Ker je tožena stranka tožniku ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi za isto delovno mesto, je po naravi stvari to delovno mesto ustrezno v smislu določbe četrtega odstavka 90. člena ZDR-1. Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ni utemeljen.
  • 165.
    VDSS sodba Psp 319/2016
    20.10.2016
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
    VDS0017003
    URS člen 158. ZUP člen 220.
    začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - dopolnilna odločba - pravnomočna odločba
    Toženec je z izpodbijano dopolnilno odločbo na novo meritorno odločil o isti stvari na podlagi enakega pravnega in dejanskega stanja. Pravnomočne odločbe o začasni nezmožnosti za delo ni dopolnil, temveč jo je s tem, ko je določil delovno obveznost na podlagi odločbe o invalidnosti, vsebinsko spremenil in drugače odločil o stvari, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno. Za takšno postopanje v 220. členu ZUP ni podlage, saj se odločba dopolni le, če ni bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka.
  • 166.
    VDSS sodba Pdp 176/2016
    20.10.2016
    DELOVNO PRAVO
    VDS0016310
    ZDR člen 42, 126, 126/1.
    plača – plačilo za delo – izplačilo premalo izplačanih plač – obveznost plačila
    Tožnica je bila pri toženki zaposlena s 32-urno tedensko delovno obveznostjo. Trditve toženke, da je tožnica delala le s 4-urnim delovnikom na teden, so neverodostojne. Zato je utemeljen tožbeni zahtevek na izplačilo premalo izplačanih plač za sporno obdobje.
  • 167.
    VSC sodba Cp 270/2016
    20.10.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSC0004547
    OZ člen 131, 964, 965.
    zavarovanje civilne odgovornosti - obveznost zavarovalnice - poledenelo dvorišče
    Ugotovljenih okoliščin o vremenskih razmerah v času od 3. 2. 2014 pa do vključno trenutno nastanka škodnega dogodka pritožba ne izpodbija. Pritožbeno sodišče pa sprejema pritožbeno trditev, da so ugotovljene vremenske razmere bile ekstremne, vendar so do trenutka škodnega dogodka trajale že najmanj 4 dni (od 3. 2. do 6. 2. 2014) in prav zaradi trajanja takih razmer za zavarovanca poledica na njegovem dvorišču, oziroma dostopu do hiše, ni bila nepričakovana, s posipanjem s soljo ali peskom bi jo lahko odstranil. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da vzrok za nastanek škodnega dogodka ni višja sila, temveč je vzrok v zavarovančevi opustitvi dolžnega ravnanja, ko v več dnevnem trajanju padavin in zmrzali ni storil prav ničesar, da bi preprečil poledenelost in spolzkost dostopa do svoje hiše, ki mu je bila znana in ni omogočil tožniku, ki ga je sam povabil in je za njegov prihod vedel, da bi lahko varno dostopil do njegove hiše.
  • 168.
    VDSS sodba Psp 261/2016
    20.10.2016
    INVALIDI
    VDS0016729
    ZPIZ-2 člen 83, 109.
    invalidnost I. kategorije – invalidska pokojnina – delovni invalid III. kategorije – vdovska pokojnina
    Dejstvo, da je tožnica uveljavljala pravico do vdovske pokojnine, ne pomeni, da se je s tem odrekla morebitnemu kasnejšemu uveljavljanju drugih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot npr. pravici do starostne pokojnine, ko bodo izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, ali pa pravici do invalidske pokojnine. Glede uporabe 109. člena ZPIZ-2 je namreč potrebno izhajati iz 4. člena tega zakona, v katerem je določeno, da so pravice iz obveznega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki tudi ne zastarajo. Tožnica ima ustrezno zakonsko podlago, da uveljavlja nove pravice iz invalidskega zavarovanja, torej pravico do invalidske pokojnine in v primeru, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, opravi tudi izbiro, katero od pokojnin bo uživala.
  • 169.
    VDSS sodba Pdp 361/2016
    20.10.2016
    DELOVNO PRAVO
    VDS0016665
    ZFPPIPP člen 21, 21/2, 212, 213. ZPP člen 189, 189/1, 189/3, 299, 299/1, 313.
    plača – obveznost plačila - litispendenca – prisilna poravnava – prednostne terjatve – pravdni stroški
    Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine tvori tožbo šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnik oziroma tožnik v pravdnem postopku navede dejansko podlago obveznosti dolžnika (oziroma toženca v pravdnem postopku). Šele z opredelitvijo dejanske podlage je namreč možna identifikacija zahtevka, kar pa je pogoj za ugotavljanje istovetnosti dveh zahtevkov v smislu litispendence. Ker je tožnik prvo pripravljalno vlogo vložil v spis po pravnomočno zaključenem postopku v drugi zadevi, je ugovor litispendence neutemeljen.

    Prvi in drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP določata, katere nezavarovane terjatve so prednostne terjatve. Po prvem odstavku 213. člena ZFPPIPP potrjena prisilna poravnava med drugim ne učinkuje tudi na prednostne terjatve. Ker so se po prvem odstavku 21. člena ZFPPIPP, ki je veljal v spornem obdobju (pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP, objavljene v Ur. l. RS, št. 27/2016) med prednostne terjatve uvrščale tudi plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in davki ter prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili plač in nadomestil plač za zadnje tri mesece pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da potrjena prisilna poravnava nad toženo stranko ne učinkuje na tožničine terjatev iz naslova plač za januar in februar 2014 (vključno z odvodom predpisanih dajatev). Med prednostne terjatve pa ne spadajo terjatve tožnice iz naslova povrnitve stroškov v zvezi z delom (torej stroškov prevoza na delo in z dela ter stroškov prehrane), saj te terjatve niso navedene v 21. členu ZFPPIPP.
  • 170.
    VDSS sodba Psp 314/2016
    20.10.2016
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS0016978
    ZDR-1 člen 137. OZ člen 336, 336/1, 347, 347/1, 358, 359, 360. Pravilnik o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil člen 21.
    nadomestilo med bolniškim staležem - neposredno izplačilo - zastaranje - občasne dajatve
    Tožnik je pri tožencu zahtevo za neposredno izplačevanje nadomestila za čas zadržanosti od dela za čas od 30. 8. 2005 do 30. 6. 2013 vložil 31. 7. 2013. Ker je toženec pravilno zavrnil zahtevo za neposredno izplačilo nadomestila za obdobje od 29. 9. 2005 do 30. 6. 2010 zaradi zastaranja terjatve, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb toženca in izplačilo nadomestila utemeljeno zavrnilo. Nadomestilo plače za čas zadržanosti od dela je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki dospeva v plačilo mesečno, zato skladno s 1. odstavkom 347. člena OZ zastara v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve oziroma v treh letih od dneva, ko je bilo nadomestilo plače delavcem izplačano, oziroma v treh letih od 19. dne v mesecu, v katerem bi moralo biti le-to izplačano.
  • 171.
    VSC sklep II Ip 339/2016
    20.10.2016
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0004623
    ZIZ člen 197,197/1.
    prednostno poplačilo upnikov - preživnine zapadle v zadnjem letu pred izdajo sklepa o poplačilu
    Ker je zakonska določba prvega odstavka 197. člena ZIZ o prednosti pri poplačilu izjema od splošnega vrstnega reda poplačila terjatev glede na trenutek pridobitve zastavne pravice z vknjižbo v zemljiški knjigi (198. člen ZIZ) in ker je treba izjeme vedno razlagati ozko, bi sklicevanje, da gredo delavcu terjatve iz delovnega razmerja z dolžnikom prednostno tudi, če so zapadle več kot zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, pomenilo širitev izven izjeme 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ.
  • 172.
    VSL sklep I Cp 2679/2016
    20.10.2016
    NEPRAVDNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
    VSL0084835
    ZDZdr člen 74, 74/1, 79.
    sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve – izbira zavoda – preobremenjenost zavoda – sistemski problem – dolžnost sprejema
    V sodni praksi je sprejeto stališče, da se zavod, ki razpolaga z verificiranim varovanim oddelkom, ne more uspešno upirati sprejemu osebe, ki namestitev potrebuje, le s trditvami o prostorski in kadrovski stiski. V primeru, ko bi vsi izvajalci navedli enak zadržek, bi se namreč lahko izkazalo, da je ukrep sprejema na varovani oddelek neizvedljiv. To pa ni sprejemljivo.
  • 173.
    VSC Sodba Cp 206/2016
    20.10.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSC00022590
    OZ člen 231, 231/2, 232. ZVP člen 1.
    obveznice - izpolnitev obveznosti iz vrednostnega papirja
    Obveznice kot vrednostne papirje, ureja Zakon o vrednostnih papirjih kot specialni predpis, za tista vprašanja, ki jih ZVP posebej ne ureja, pa se uporabljajo splošna pravila, kot ta določa Obligacijski zakonik in med temi predvsem členi od 212 do 238, ki izrecno urejajo področje vrednostnih papirjev. ZVP ureja pogoje, način izdajanja in prenos obveznic (1. člen), zato pa glede same izpolnitve obveznosti iz obveznic kot vrednostnih papirjev, veljajo določila, kot jih določa OZ v členih 230 do 233. Med temi določilo 231. člena v drugem odstavku izrecno določa, da izdajatelj vrednostnega papirja ne more veljavno izpolniti svoje obveznosti iz vrednostnega papirja, če mu je pristojni organ to prepovedal. Glede na vsebino navedenega določila tako to, ali obveznost izdajatelja obveznice predstavlja plačilo glavnice ali plačilo obresti, če so te v obveznici kot vrednostnem papirju izrecno določene, oziroma če je obveznica izdana tako, da plašč obveznice vsebuje obveznost plačila glavnice, kuponske pole pa obveznost plačila obresti, ki periodično zapadajo v plačilo in zato takšni kuponi predstavljajo stranski vrednostni papir, ki je lahko osamosvojen od plašča, za njegovo uporabo ni odločilno. Tudi obresti namreč predstavljajo obveznost iz obveznice kot vrednostnega papirja
  • 174.
    VDSS sklep Psp 209/2016
    20.10.2016
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0016962
    ZPIZ-1 člen 116, 116/1, 116/4.
    družinska pokojnina - popolna nezmožnost za delo - konec šolanja
    Za priznanje pravice do družinske pokojnine po 4. odstavku 116. člena ZPIZ-1 je bistven nastanek popolne nezmožnosti za delo do z zakonom predpisane starosti, oziroma do konca šolanja. Po 1. odstavku 116. člena ZPIZ-1 je pravica do družinske pokojnine zagotovljena do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.

    Konca šolanja ni mogoče enačiti z opustitvijo šolanja, saj je pomemben dejanski vzrok opustitve šolanja, še zlasti če bi opustitev lahko bila posledica popolne nezmožnosti iz zdravstvenih razlogov. Morebitna krajša zaposlitev ne izključuje pogoja popolne nezmožnosti za delo. Ker dejansko stanje glede tega, ali je bilo tožnikovo duševno zdravstveno stanje lahko vzrok opustitve srednješolskega izobraževanja in ali je v času 6 mesečne zaposlitve pri njem obstajala splošna zmožnost za zaposlitev, je pritožbeno sodišče zavrnilno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem bo potrebno ugotoviti, ali in kdaj je pri tožniku prišlo do popolne nezmožnosti za delo v smislu 4. odstavka 116. člena ZPIZ-1.
  • 175.
    VDSS sodba Pdp 302/2016
    20.10.2016
    DELOVNO PRAVO
    VDS0016569
    ZDR-1 člen 91.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – odpoved s ponudbo nove pogodbe
    Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu „mehanik“ in mu ponudila zaposlitev na delovnem mestu „voznik specialnega komunalnega vozila“. V obrazložitvi odpovedi je navedla, da je posodobila avtopark, zaradi česar je bilo v avtomehanični delavnici manj opravil za popravilo vozil in tako ne potrebuje treh mehanikov, pač pa samo dva, pri čemer je tudi delo enega mehanika porazdelila na ostale mehanike, posamične zadolžitve pa razdelila na druge enote. Sodišče se nima pravice spuščati v presojo organiziranosti dela pri toženi stranki, saj je to v avtonomni pristojnosti delodajalca. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
  • 176.
    VSL sklep PRp 223/2016
    20.10.2016
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
    VSL0066246
    ZP-1 člen 61, 61/3, 64, 67, 67/2. ZUP člen 87, 87/4.
    vročanje vabila - začasno prebivališče - naslov za vročanje - smiselna uporaba ZUP - fikcija vročitve - zahteva za sodno varstvo - umik zahteve za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo
    Ker storilec na naslovu, kjer je bilo s takoimenovano fikcijo vročitve opravljeno vročanje vabila na narok za zaslišanje, ni imel prijavljenega naslova za vročanje niti dejanskega prebivališča, fikcija vročitve pa se veže le na naslov za vročanje oziroma na dejansko prebivališče, niso bili izpolnjeni pogoji za odločitev sodišča prve stopnje po tretjem odstavku 61. člena ZP-1.
  • 177.
    VDSS sklep Pdp 296/2016
    20.10.2016
    DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0016566
    ZPP člen 257, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
    ravnatelj – razrešitev s funkcije – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – zaslišanje pravdnih strank – pravica do izjave – bistvena kršitev določb postopka – možnost obravnavanja
    Če sodišče prve stopnje brez upravičenega razloga ne zasliši stranke, ki je predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do izvedbe predlaganega dokaza, ki je sestavni del pravice do izjavljanja v postopku. Opustitev zaslišanja tožnika v obravnavanem primeru zato pomeni kršitev njegove pravice do dokaza, zato je podana absolutno bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
  • 178.
    VSL sodba in sklep V Cpg 864/2016
    20.10.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
    VSL0080798
    ZASP člen 5, 5/1, 9, 21, 21/1, 21/2, 23, 24, 33, 81. ZOdv člen 11, 11/2. OZ člen 198, 346. ZPP člen 8, 243, 245, 245/1, 254.
    avtorsko delo – ideja - arhitekturno delo – nevarovana stvaritev – dokazno breme – pravica do reproduciranja – pravica do distribuiranja – pravica do predelave – neupravičena obogatitev – zaslišanje izvedenca – izvedenec – načelo ekonomičnosti – odločitev o stroških pri sospornikih
    Arhitekturna dela ne zajemajo le del z estetskimi ali umetniškimi prvinami, temveč so arhitekturna dela vsa dela s področja stavbarstva (tj. arhitekture), če izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 5. člena ZASP.

    Dokazno breme glede obstoja pravnega temelja za uporabo avtorskega dela je na tistemu, ki mu takšno dejstvo koristi. Koristi pa tistemu, ki želi delo uporabiti, sicer ga bo uporabil, ne da bi imel upravičenje (pravni temelj) za tako uporabo.

    V skladu s sodno prakso je dopuščena presoja avtorskopravnih zahtevkov po pravilih o neupravičeni obogatitvi in ne zgolj na pogodbeni ali odškodninski podlagi. Enako je Načelno stališče zvezne skupne seje z dne 26. in 27. 10. 1988 in stališče literature.

    Merilo iz prvega odstavka 81. člena ZASP je enako objektivizirano kot merila, ki so upoštevna pri presoji zahtevkov na podlagi 198. člena OZ. Izvedenčev izračun ni abstrakten in ne vsebuje izključno pravilniško in tarifno izračunanega zneska, temveč ustrezno odraža objektivizirana vrednost presojanega avtorskega dela.

    Ker predstavlja postavljanje vprašanj in pripomb na izvedensko mnenje poseganje v (dotlej) ugotovljeno dejansko stanje, pritožbeni očitki o tem, da izvedenec ali sodišče nanje ni izrecno odgovorilo, sploh ne predstavlja očitka kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ali 22. člena Ustave RS, temveč gre le za izpodbijanje dejanskega stanja, navidezno uveljavljanega kot navedenih procesnih kršitev. Zato so pritožbeni očitki v smeri, da na strankine pripombe ali vprašanja (njen spisek vprašanj) ni bilo odgovorjeno, nekonkretizirano izpodbijanje dejanskega stanja in ne kršitev procesnih jamstev. Dejansko stanje pa je konkretizirano izpodbijano šele, ko pritožnik v opravljeno dokazno oceno sodišča poseže obratno sorazmerno glede na zahteve, ki so pred tem veljale za sodišče v smislu 8. člena ZPP, torej da pritožnik strukturirano in logično izniči vrednost ocenjenih posameznih dokazov in vseh dokazov skupaj.
  • 179.
    VDSS sodba Pdp 306/2016
    20.10.2016
    DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0016324
    ZSPJS člen 3, 3/3, 3a, 14. Pravilnik o napredovanju delavcev v zdravstvu člen 6. OZ člen 86, 191.
    vračilo preveč izplačanih plač – javni uslužbenci – kombinirano delo – medicinske sestre – upoštevanje napredovanj – ničnost pogodbe o zaposlitvi
    Delovno mesto „diplomirana medicinska sestra v C.“ je uvrščeno v 33. plačni razred. Toženi stranki pa je bil (za 80 % delovne obveznosti) določen 35. plačni razred. Kot izhodišče je bil namreč upoštevan 33. plačni razred tega delovnega mesta, od katerega je tožeča stranka, v skladu s 14. členom ZSPJS, zaradi nedoseganja zahtevane izobrazbe odštela dva plačna razreda, nato pa v nasprotju z ZSPJS prištela še štiri napredovanja, ki jih je tožena stranka pridobila na delovnem mestu srednje medicinske sestre. Tožena stranka bi torej morala biti uvrščena na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre v C. v 31. plačni razred. Zato tožeča stranka utemeljeno zahteva vrnitev preveč izplačanih plač.

    Javni uslužbenec lahko dobi plačo le v višini, kot jo določa zakon oziroma podzakonski akti ali kolektivne pogodbe. Če mu je bila izplačana višja plača od zakonsko določene, mora razliko vrniti. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom.
  • 180.
    VSL sklep III Ip 3148/2016
    20.10.2016
    IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
    VSL0077544
    ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 151, 151/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 1, 1/1.
    izvršilni stroški – nagrada za delo odvetnika – nagrada za sestavo vloge – potrebni stroški
    Izvršilni stroški obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika in drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade. Upnik ima torej pravico do povračila stroškov nagrade za sestavo vlog, seveda tistih, ki so bile za izvršilni postopek potrebne ter so bili posledično potrebni tudi stroški, ki so z njimi nastali. Da bi upnik dobil povrnjene stroške izvršitelja, ki jih je skladno z ZIZ najprej plačal on, je moral vložiti zahtevo za njihovo povrnitev, za takšno zahtevo pa ima pravico do nagrade.
  • <<
  • <
  • 9
  • od 30
  • >
  • >>