razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks – pravica do izjave – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – predlog za delitev stvari v solastnini
Sodišče je le na podlagi vpogleda v pogodbo, iz katere je razvidna višina kupnine za nepremičnino, ki je bila predmet delitve, zaključilo, da so podani pogoji za razveljavitev sklepa (tretji odstavek 13. člena ZST-1).
Ker je prvostopenjsko sodišče svojo odločitev oprlo izključno na podatke, ki jih je pridobilo samo, ob tem pa predlagateljici ni omogočilo, da se izjasni o dejstvih, ki so pomembna za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, je ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede upravičenosti predlagateljice do oprostitve plačila taks.
ZP-1 člen 21, 21/1, 21/2, 26, 26/6, 144, 144/4, 147, 147/2. ZVRK člen 16, 16/1, 38, 38/1, 38/2.
financiranje volilne in referendumske kampanje - odločitev o sankciji - izpodbijanje odločitve o sankciji - splošna pravila za odmero sankcije - opomin - omilitev globe - stroški postopka - kdo plača stroške postopka - stroški v postopku s pravnimi sredstvi
Na podlagi drugega odstavka 21. člena ZP-1 se sme opomin izreči tudi, če je prekršek v tem, da ni bila izpolnjena predpisana obveznost, ali je bila s prekrškom povzročena škoda, storilec pa je pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost oziroma popravil ali povrnil povzročeno škodo, ter sodišče pri odločitvi za izrek opomina po tem odstavku ne uporabi sočasno tudi določbe prvega odstavka istega člena.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - dopolnilna odločba - pravnomočna odločba
Toženec je z izpodbijano dopolnilno odločbo na novo meritorno odločil o isti stvari na podlagi enakega pravnega in dejanskega stanja. Pravnomočne odločbe o začasni nezmožnosti za delo ni dopolnil, temveč jo je s tem, ko je določil delovno obveznost na podlagi odločbe o invalidnosti, vsebinsko spremenil in drugače odločil o stvari, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno. Za takšno postopanje v 220. členu ZUP ni podlage, saj se odločba dopolni le, če ni bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka.
plača – plačilo za delo – izplačilo premalo izplačanih plač – obveznost plačila
Tožnica je bila pri toženki zaposlena s 32-urno tedensko delovno obveznostjo. Trditve toženke, da je tožnica delala le s 4-urnim delovnikom na teden, so neverodostojne. Zato je utemeljen tožbeni zahtevek na izplačilo premalo izplačanih plač za sporno obdobje.
invalidnost I. kategorije – invalidska pokojnina – delovni invalid III. kategorije – vdovska pokojnina
Dejstvo, da je tožnica uveljavljala pravico do vdovske pokojnine, ne pomeni, da se je s tem odrekla morebitnemu kasnejšemu uveljavljanju drugih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot npr. pravici do starostne pokojnine, ko bodo izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, ali pa pravici do invalidske pokojnine. Glede uporabe 109. člena ZPIZ-2 je namreč potrebno izhajati iz 4. člena tega zakona, v katerem je določeno, da so pravice iz obveznega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki tudi ne zastarajo. Tožnica ima ustrezno zakonsko podlago, da uveljavlja nove pravice iz invalidskega zavarovanja, torej pravico do invalidske pokojnine in v primeru, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, opravi tudi izbiro, katero od pokojnin bo uživala.
Izplačevanje nadomestila plače za čas izvajanja poklicne rehabilitacije ni bilo določeno ne v ZDR niti s kakšnim drugim zakonom, prav tako pa to ni bilo dogovorjeno med strankami, zato za izplačevanje nadomestila plače s strani tožeče stranke kot toženkinega delodajalca v spornem času ni bilo pravne podlage, saj je bila toženka v tem času upravičena (le) do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije.
Določbo, da nima pravice zahtevati nazaj, kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, je treba razlagati tako, da zmota v obveznosti plačila ne izključuje vrnitvenega zahtevka. Zmota pri plačilu nedolga je eden od tipičnih primerov neupravičene obogatitve. Kot pomotno plačilo se zato lahko upoštevajo tudi tista plačila, do katerih je prišlo zgolj zaradi neustrezne koordinacije med posameznimi službami. Iz določbe 191. člena OZ pa izhaja, da mora biti ravnanje plačnika zavestno – tako glede vednosti kot volje.
prednostno poplačilo upnikov - preživnine zapadle v zadnjem letu pred izdajo sklepa o poplačilu
Ker je zakonska določba prvega odstavka 197. člena ZIZ o prednosti pri poplačilu izjema od splošnega vrstnega reda poplačila terjatev glede na trenutek pridobitve zastavne pravice z vknjižbo v zemljiški knjigi (198. člen ZIZ) in ker je treba izjeme vedno razlagati ozko, bi sklicevanje, da gredo delavcu terjatve iz delovnega razmerja z dolžnikom prednostno tudi, če so zapadle več kot zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, pomenilo širitev izven izjeme 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ.
ZPP člen 5, 7, 154, 155, 156, 201, 286/1, 286/4, 339, 339/2, 350, 350/2. OZ člen 92, 93. ZOdvT tarifna številka 3100, 3102, 3210, 6002, 6007. ZEN člen 8.
pravnomočnost vmesne sodbe - ničnost - upoštevanje ničnosti po uradni dolžnosti - trditvena podlaga - stroški postopka - nagrada za narok - podlaga tožbenega zahtevka
V postopku, ki teče po pravnomočnosti vmesne sodbe, namreč ni več mogoče obravnavati ugovorov, ki se nanašajo na podlago tožbenega zahtevka. Pravnomočnost pomeni, da o že razsojeni stvari ni mogoče ponovno odločati. Zato je sodišče pri izdaji končne sodbe vezano na pravnomočno vmesno sodbo o podlagi tistega tožbenega zahtevka, o katerem je bila izdana. Še več, v vseh fazah rednega postopka mora sodišče po uradni dolžnosti paziti, ali ne gre za stvar, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, sicer lahko stori procesno kršitev.
Med taka vprašanja sodijo tudi ugovori ničnosti in neobstoječnosti pravne podlage prenosa lastninske pravice na tožnika, ki so jih tožene stranke podale v tem pravdnem postopku po pravnomočnosti vmesne sodbe, zato tudi sklicevanje toženih strank na določilo 93. člena OZ, ki določa, da pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, ne more biti uspešno.
ZObr člen 97f. ZSSloV člen 53, 53/2. Pravilnik o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini člen 8. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5, 7.
Tožena stranka je s Pravilnikom o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini določila, da v času opravljanja nalog v tujini, pripadniku stalne sestave pripada en dan tedenskega počitka, ki ga lahko izrabi izključno na območju države, v kateri opravlja naloge. Tožena stranka tožniku ne more odrekati pravice, ki mu jo je sama izrecno zagotovila. Tožena stranka tožniku ni omogočila izkoristiti tedenskega počitka, zato je tožnik upravičen do vtoževanega nadomestila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik je kršil svoje delovnopravne obveznosti, ker v zamrzovalnico trgovine blaga ni vrnil ob ustrezni temperaturi, kar je bilo v nasprotju z navodili tožene stranke in običajnim potekom dela. Zato je bil podan razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Pritožba se neutemeljeno zavzema za to, da bi se zaradi izteka tožnikovega zadnjega delovnika, ki se je začel 30. 6. 2015 ob 22.00, dne 1. 7. 2015 ob 6. uri zjutraj štelo, da je ostal na delu po poteku časa, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Tožnik je 1. 7. 2015 zaključil z delom po razporedu v nočni izmeni, ki jo je začel 30. 6. 2015, tožniku pa so se v evidenci ur tožnika te ure štele kot opravljene 30. 6. 2015, zato ni mogoče šteti, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Dne 1. 7. 2015 je bil sicer res že odjavljen iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in tega dne ni bil več zavarovan za poškodbe pri delu, vendar pa to ne vpliva na ugotovitev, da tožnik ni v smislu 56. člena ZDR-1 ostal na delu, zaradi česar bi se štelo, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas. Do transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas lahko pride le, če po izteku pogodbe o zaposlitvi delavec opravlja delo še naprej, delodajalec pa to delo sprejema, iz česar lahko izhaja volja strank po nadaljevanju delovnega razmerja. V predmetni zadevi je tožena stranka enako kot v drugih primerih nočne izmene glede na svoj način beleženja ur štela, da je tožnik z delom od polnoči do 6. ure zjutraj opravljal delo v nočni izmeni, začeti prejšnjega dne, da je izpolnil predpisano dnevno 8-urno obveznost za 30. 6. 2015.
Za odškodninsko odgovornost tožene stranke (zavoda) bi moralo biti ravnanje pri njej zaposlenih delavcev ali njenih izvedenskih organov takšno, da bi iz njih izhajala namera izigranja z zakonom določene pravice na način, ki bi hkrati kazal na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi bilo mogoče ravnanje tožene stranke šteti za protipravno v smislu odgovornosti za civilni delikt, bi moralo biti samovoljno oz. arbitrarno. Torej takšno, da bi brez razlogov odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti. Okoliščine primera bi morale jasno kazati, da je zavod kot nosilec in izvajalec javnih pooblastil pri izvajanju te funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da bi njegovo ravnanje bilo potrebno šteti za protipravno v smislu standarda, izoblikovanega za odškodninsko odgovornost iz naslova civilnega delikta.
Zgolj zaradi okoliščine, da sta v sodnem postopku zaradi uveljavljanja novih pravic iz invalidskega zavarovanja odpravljeni odločbi tožene stranke in na podlagi sodno izvedenskega mnenja ob že priznani novi pravici iz invalidskega zavarovanja, določene le še dodatne omejitve pri delu, ni mogoče ugotoviti protipravnosti ravnanja zavoda. Zato odškodninski zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
ZZVZZ člen 80, 81. ZPP člen 213, 213/2, 287, 339, 339/2, 339/2-14. ZUJF člen 90. ZUTD člen 9. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - brezposelni zavarovanci
Tožnica je bila v spornem obdobju prijavljena na zavodu za zaposlovanje kot iskalka zaposlitve, zato je presoja njene zmožnosti za delo širša kot v primeru, ko gre za vprašanje začasne nezmožnosti za delo na konkretnem delovnem mestu. Ker kljub ugotovljenim zdravstvenim težavam ni bila začasno nezmožna za delo, je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni neutemeljen.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0077544
ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 151, 151/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 1, 1/1.
izvršilni stroški – nagrada za delo odvetnika – nagrada za sestavo vloge – potrebni stroški
Izvršilni stroški obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika in drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade. Upnik ima torej pravico do povračila stroškov nagrade za sestavo vlog, seveda tistih, ki so bile za izvršilni postopek potrebne ter so bili posledično potrebni tudi stroški, ki so z njimi nastali. Da bi upnik dobil povrnjene stroške izvršitelja, ki jih je skladno z ZIZ najprej plačal on, je moral vložiti zahtevo za njihovo povrnitev, za takšno zahtevo pa ima pravico do nagrade.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Tožena stranka ni dokazala, da so bile tožnikove tri pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene skladno z določbo 1. odstavka 55. člena ZDR-1. Iz pogodb o zaposlitvi izhaja, da so bile sklenjene za določen čas za iz razloga začasnega povečanja obsega dela ob ustanovitvi družbe (tožene stranke). Tožnik je ves čas delal v poslovalnici, v kateri je obseg dela ves čas padal, torej razlog povečanega obsega dela, zaradi katerega je tožena stranka s tožnikom sklenila že prvo pogodbo o zaposlitvi, ni obstajal. Ker so bile pogodbe o zaposlitvi za določen sklenjene nezakonito, se šteje, da je med strankama sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas.
Ker gre za drugo dokazno temo, pritožbene trditve, da gre za enoten dokazni predlog ter da je predujem dolžan založiti tožnik, ki je v tožbi predlagal postavitev izvedenca gradbene stroke, niso utemeljene. Dopolnitev izvedenskega mnenja, predlagana s strani toženih strank, predstavlja nov dokazni predlog, saj je vezana na nove trditve o pravnorelevantnih dejstvih in nova vprašanja izvedenca v zvezi s temi novimi trditvami.
ZP-1 člen 61, 61/3, 64, 67, 67/2. ZUP člen 87, 87/4.
vročanje vabila - začasno prebivališče - naslov za vročanje - smiselna uporaba ZUP - fikcija vročitve - zahteva za sodno varstvo - umik zahteve za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo
Ker storilec na naslovu, kjer je bilo s takoimenovano fikcijo vročitve opravljeno vročanje vabila na narok za zaslišanje, ni imel prijavljenega naslova za vročanje niti dejanskega prebivališča, fikcija vročitve pa se veže le na naslov za vročanje oziroma na dejansko prebivališče, niso bili izpolnjeni pogoji za odločitev sodišča prve stopnje po tretjem odstavku 61. člena ZP-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnica je bila zaposlena pri toženi stranki na področju oglasnega trženja. Tožena stranka ji je redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi poslovnega in organizacijskega razloga. Ekonomski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi je izkazan, ker je tožena stranka prišla v težko finančno in gospodarsko situacijo zaradi upada branosti in prodaje edicij, zlasti pa zaradi zmanjšanja prihodkov iz naslova prodaje oglasnega prostora. Predsednik uprave je sprejel sklep, da je treba zaradi obstoja poslovnega razloga na področju oglasnega trženja sprejeti ukrepe na področju stroškov dela tako, da se zmanjša število zaposlenih, kar predstavlja organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožena stranka je delavce, ki opravljajo delo, povezano s trženjem oglasnega prostora, zakonito primerjala med seboj na podlagi doseženega delovnega rezultata, pri čemer je upoštevala odsotnosti z dela, in odpoved podala delavcema, ki sta dosegla najslabši rezultat.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – rok za podajo odpovedi – zavarovalni zastopnik
ZDR-1 v tretjem odstavku 89. člena določa, da mora delodajalec odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti podati najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Relevanten trenutek, od katerega začne teči rok za podajo odpovedi iz tega razloga, je torej nastanek utemeljenega razloga in ne delodajalčeva seznanitev z odpovednim razlogom, do česar lahko pride tudi bistveno kasneje. Za presojo pravočasnosti izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi je relevantno, kdaj je nastal konkretni v odpovedi navedeni odpovedni razlog.
invalidska pokojnina – pokojninska osnova – invalidnost I. kategorije
Tožnica je invalidka I. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni od 20. 10. 2009 dalje in ji je bila od 1. 11. 2009 dalje priznana pravica do invalidske pokojnine. Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja se je začel pred uveljavitvijo ZPIZ-2, zato je treba uporabljati predpise, ki so veljali do uveljavitve tega zakona. Do uveljavitve ZPIZ-2 je veljal ZPIZ-1. Pravica se določi po predpisu, ki je veljal na dan nastanka invalidnosti. V tožničinem primeru je na dan nastanka invalidnosti veljal ZPIZ-1, zato je tožena stranka pravilno izračunala pokojninsko osnovo po 39. členu ZPIZ-1 in pri izračunu pokojninske osnove upoštevala valorizacijske količnike, določene z ZPIZ-2, tako izračunano pokojninsko osnovo pa preračunala s faktorjem 0,732 (390. člen ZPIZ-2).