aktivna legitimacija - pritožba - pritožba upravitelja - položaj in pristojnosti upravitelja - organ postopka zaradi insolventnosti - sklep o zavrnitvi predloga upravitelja - dopustnost pritožbe upravitelja
Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki te pravice nima. Upravitelj je organ postopka zaradi insolventnosti, sodnik, ki vodi postopek, pa mu daje navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna.
povrnitev nepremoženjske škode – protipravnost – poškodba zoba zaradi peške – materialno procesno vodstvo
Stališču prvostopenjskega sodišča, da so delavci v kuhinji ravnali z dolžno skrbnostjo, ko so uporabili izkoščičene višnje iz kompota in pred pripravo hrane niso preverjali vsake višnje posebej ali se v njej nahaja koščica oziroma njeni ostanki, pritožbeno sodišče v celoti sledi in utemeljitvi sodbe nima kaj bistvenega dodati. Tudi ob upoštevanju merila profesionalne skrbnosti, ki je strožje, bi bila takšna dolžnost nerazumna.
sodna poravnava – izvršljivost sodne poravnave – zapadlost terjatve – bodoče negotovo dejstvo – kvalificirana listina – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – nedenarna terjatev – ugovor zoper sklep o izvršbi
Natančen datum zapadlosti terjatve iz sklenjene sodne poravnave ne izhaja, temveč je odvisen od nastopa bodočega, negotovega dejstva (pojav plesni oziroma vlažnega madeža), zato je nastop tega dejstva in posledično zapadlost skladno z drugim in tretjim odstavkom 20. člena ZIZ treba izkazati na predpisan način s kvalificirano listino.
Sodna poravnava, ki vsebuje pogojno terjatev, brez predložitve javne listine oziroma po zakonu overjene listine, ki izkazuje zapadlost terjatve, ni izvršljiva in na njeni podlagi izvršbe ni mogoče dovoliti.
Da predstavlja znesek 5.000,00 EUR, ki je bil plačan ob prijavi, (zgolj) del vplačane are, izhaja ne le iz pogodbe ampak tudi iz razpisnih pogojev (21. odstavek IV. člena razpisa 2008) oziroma iz (v notarskem zapisu podanih) splošnih pogojev prodaje SV 1361/08. V devetem členu slednjih je jasno določeno, da znaša ara 10% cene po prodajni pogodbi in da se ob prijavi za nakup stanovanja vplačani znesek všteje v aro.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/3, 12/4, 13, 13/1. ZPP člen 105a, 105a/2, 212.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pritožbeni postopek - spremenjene okoliščine - novi računovodski podatki - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - konkretizirana trditvena podlaga - izjava o premoženjskem stanju - podatki iz bilance stanja - dvom v resničnost navedb - uradne poizvedbe
V primerjavi z letom 2014 je imela tožeča stranka v letu 2015 za kar 68.190,00 EUR izkazan čisti dobiček (v letu 2014 7.612,00). Tožeča stranka je v letu 2015 razpolagala z bistveno več denarnimi sredstvi in sicer z 80.985,00 EUR, v letu 2014 pa le s 14.646,00 EUR. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, upoštevajoč računovodske podatke iz leta 2015, je sodišče odločilo, da pogoj spremenjenih okoliščin ni izpolnjen ter, da tudi ni podlage za oprostitev in odlog plačila sodne takse za pritožbo.
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks ne more učinkovati za sodne takse, za katere se je rok za plačilo na podlagi vročenega plačilnega naloga že iztekel.
Tožeča stranka mora, če želi v postopku uspeti, vedno navesti konkretizirano trditveno podlago. V postopku oprostitve ali odloga plačila sodne takse sodišče prve stopnje upošteva še izjavo o premoženjskem stanju in podatke iz bilance stanja, dostopne na spletnem portalu AJPES-a. Le, če se sodišču pojavi dvom v resničnost navedb v izjavi o premoženjskem stanju opravi uradne poizvedbe v dostopnih javnih evidencah.
ZFPPIPP člen 18, 172, 172-1, 200, 200/4, 221d, 221d/4, 221e, 221f, 221f/1, 221f/2. ZGD-1 člen 527.
poenostavljena prisilna poravnava – glasovanje – ožje povezane osebe – povezane družbe
Osebe, naštete v 18. členu ZFPPIPP ne morejo imeti položaja ožje povezane osebe z dolžnikom, ki je pravna oseba. Upnik ima lahko v skladu z določbo četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP položaj ožje povezane osebe z dolžnikom le v primeru, če je dolžnik podjetnik – fizična oseba.
izpraznitev in izročitev nepremičnine po vloženi tožbi – povrnitev pravnih stroškov – umik tožbe
Glede na to, da je med pravdnima strankama nesporno, da je tožena stranka izpraznila in izročila nepremičnino tožnika (sporen je le datum izpraznitve in izročitve, in sicer 7. 10. 2015 ali 1. 10. 2015), kar je storila po vloženi tožbi, je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek na izpraznitev in izročitev nepremičnine, saj ni bil utemeljen.
To pa pomeni, da tožnik v pravdi ni uspel ter je po načelu uspeha v pravdi dolžan povrniti pravdne stroške toženi stranki (prvi odstavek 154. člena ZPP). V primeru, če bi tožeča stranka umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, bi morala tožena stranka povrniti pravdne stroške tožeči stranki (prvi odstavek 158. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0085532
ZPP člen 214, 214/3. OZ člen 6, 6/1, 73, 73/2, 843, 921, 925, 928.
zavarovalna pogodba - sklenitev zavarovalne pogodbe - sklenitev pogodbe po pooblaščencu - pooblastilo za sklenitev pogodbe - obstoj pooblastila - plačilo zavarovalne premije - naknadna odobritev pogodbe - skrbnost dobrega gospodarstvenika - zastopanje stranke v postopku - preklic priznanja - načelo vestnosti in poštenja
Obveznosti iz zavarovalne pogodbe je dolžna izpolniti neupravičena oseba, dokler jo tisti, v čigar imenu je bila sklenjena, naknadno ne odobri. Zavarovalna pogodba, ki jo v imenu drugega sklene oseba brez pooblastila, torej v vsakem primeru velja, vprašanje je le, kdo je zavarovalnici dolžan izpolniti obveznosti. Glede na navedeno trditve tožene stranke, da je tožeča stranka ravnala malomarno, ker ni preverila kdo je zakoniti zastopnik tožene stranke, niso utemeljene.
Pred priznanjem se mora stranka skrbno prepričati kaj priznava. Nezadostna skrbnost pri priznanju gre v škodo stranke, ki je priznanje podala. Slednje pa upoštevaje načelo vestnosti in poštenja zadošča za neupoštevanje preklica oziroma omejitve priznanja.
dedovanje pozneje najdenih nepremičnin – zapuščinska obravnava – odpoved dedovanju – dedni dogovor
Sodišče je glede dedovanja pozneje najdenih parcel izhajalo iz predpostavke, da zapuščinska obravnava po pokojni ni bila opravljena in zapuščino razdelilo v skladu z danimi dednimi izjavami zakonitih dedičev o odpovedi oziroma sprejemu njihovih dednih deležev. Pritožba utemeljeno opozarja, da je opisano izhodišče zmotno, saj je bila zapuščinska obravnava po pokojni opravljena kasneje in je bil nato izdan sklep o dedovanju.
Plačilo sodne takse v primeru pozitivne odločitve o plačilu sodne takse po obrokih ni procesna predpostavka, zato se zaradi morebitnega neplačila obroka ali več obrokov ne more šteti, da je vloga umaknjena.
Sodišče mora neplačane zapadle obroke prisilno izterjati, vlogo – v obravnavani zadevi pritožbo – pa mora ne glede na to obravnavati.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004516
ZP-1 člen 202č. ZVoz člen 44, 44/3. Pravilnik o kazenski evidenci člen 15, 15/2.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - izbris kazenskih točk - opravljen program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo - vrstni red izbrisa kazenskih točk
Ministrstvo je potrdilo o programu opravljenega dodatnega usposabljanja za varno vožnjo za storilca prejelo 8. 10. 2015 in je izvršilo izbris kazenskih točk še isti dan, kot mu to nalaga tretji odstavek 44. člena Zakona o voznikih (ZVoz). Na dan prejema potrdila o opravljenem programu pa je storilec imel v skupni evidenci kazenskih točk vpisanih le 9 kazenskih točk po plačilnem nalogu PP Celje z dne 13. 6. 2014, ki je postal pravnomočen 24. 6. 2014 in ministrstvo ni imelo druge možnosti, kot da je izbris teh kazenskih točk zabeležilo pri tem plačilnem nalogu. Nadaljnje 3 kazenske točke, ki so storilcu bile izrečene s plačilnim nalogom PP Laško z dne 17. 9. 2015, so bile namreč v skupno evidenco kazenskih točk vpisane 2. 11. 2015. Te 3 kazenske točke bi morale sicer biti vpisane najkasneje 11. 10. 2015, dejstvo, da so bile te kazenske točke vpisane šele 2. 11. 2015, na pravilnost in zakonitost postopanja organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk, ne vpliva.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – obveznosti stečajnega dolžnika – sporočanje spremembe naslova – redna mesečna poročila – neizpolnjevanje obveznosti
Da lahko upravitelj opravlja nadzor nad stečajnim dolžnikom, potrebuje tako (pravilne) podatke o njegovem naslovu kot tudi redna mesečna poročila. Če z dolžnikom ne more vzpostaviti kontakta, nadzora pač ne more opravljati.
Vodilo upravitelju pri opravljanju teh nalog in pristojnosti je varovanje in uresničitev interesov upnikov. Zato mu je tudi naloženo, da v postopku odpusta obveznosti nadzoruje stečajnega dolžnika. Pri tem je treba upoštevati, da je odpust obveznosti globok poseg v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave Republike Slovenije. Zakonodajalec se je odločil, da je tak poseg sicer dopusten (z odpustom neplačanih obveznosti), vendar pa je treba pri tem paziti, da do odpusta obveznosti pridejo le dolžniki, ki ravnajo vestno in skrbno ter izpolnjujejo vse svoje obveznosti. Ravnati je treba restriktivno, torej ozko.
Če se je dolžnica poučila o zakonski možnosti, da je mogoč odpust obveznosti, je bila prav tako njena dolžnost, da se pouči tudi o tem, kakšne dolžnosti ima v zvezi s tem, saj vsaka pravica za samo nosi tudi določene dolžnosti. Le tako bi izkazala potrebno skrbnost, ki bi jo upravičevala do pravne dobrote odpusta obveznosti. Neskrbnemu dolžniku, ki ne izpolnjuje niti minimuma svojih obveznosti, pa zakon ne daje pravice do odpusta obveznosti.
Tudi če je dolžnica vse svoje obveznosti do zavoda redno izpolnjevala, to samo po sebi še ne pomeni rednega izpolnjevanja obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem. Pomembno je tudi to, da so aktivnosti Zavoda za zaposlovanje usmerjene v zaposlitev nezaposlenega, da si bo lahko zagotovil sredstva za preživljanje. V postopku osebnega stečaja pa je pomembno predvsem to, da stečajni dolžnik tudi zagotovi vsaj delna sredstva za poplačilo upnikov oziroma da vsaj izkaže, da si je za to resno prizadeval. Tega pa z neaktivnostjo, ko upravitelju niti ne poroča o tem, kaj vse je za to storil, pač ne more izkazati.
Dolžnik je tisti, ki mora paziti na redno izpolnjevanje svojih obveznosti, sicer mora prevzeti tudi posledice svoje neaktivnosti. Dolžnica ni izpolnila niti minimuma svojih obveznosti, zato je pravilen zaključek, da ni dopustno, da bi se kljub temu poseglo v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine tako, da bi bile stečajni dolžnici njene obveznosti odpuščene.
zavrženje prepoznega predloga za oprostitev sodnih taks za pritožbo – rok za dopolnitev predloga – fikcija vročitve
Edini relevanten datum za potek rokov je datum, ki je zapisan na obvestilu, puščenem v predalčniku. Rok za dopolnitev predloga se je upravičeno štel od tega datuma dalje.
ZD člen 173, 173/3. ZPP člen 142, 142/4, 343, 343/2, 346.
prepozna pritožba – vročitev s fikcijo – načelno pravno mnenje – štetje rokov – upoštevanje nepravočasne pritožbe v zapuščinskem postopku
Prepozne pritožbe ni bilo mogoče upoštevati niti po tretjem odstavku 173. člena ZD, saj iz vloženih odgovorov pritožničinih sodedičev izhaja, da bi posegla v njihove pravice.
postopek osebnega stečaja - načrt razdelitve - poznejša razdelitev - ugovor proti načrtu končne razdelitve - izpodbijanje pravilnosti posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev - razdelitev določene stečajne mase - neunovčljivo premoženje - premoženje, ki ga noče prevzeti nobeden od upnikov - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - ugovor zoper načrt razdelitve določenega premoženja, ki bo ostalo stečajnemu dolžniku
Iz vsebine ugovora izhaja, da gre za ugovor proti načrtu končne razdelitve z dne 25. 4. 2016, v okviru katerega se lahko izpodbija tudi pravilnost posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev, ki je predložen hkrati z načrtom razdelitve, če ta ni v skladu s končnim seznamom preizkušenih terjatev, ki je bil del sklepa oziroma sklepov o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, ter če ta ne upošteva pravilnega izida postopkov v zvezi z napotitvami in spremembami pogojnih terjatev v nepogojne (če seveda o čem takem še ni bilo odločeno pri prejšnjih razdelitvah), torej če ta ni sestavljen v skladu z 72. členom ZFPPIPP.
V postopku osebnega stečaja je tako, da premoženje, ki ga ni mogoče prodati in ga tudi noče prevzeti nobeden od upnikov, ostane stečajnemu dolžniku - fizični osebi, ki v nasprotju s pravno osebo po končanju stečajnega postopka ne preneha obstajati, zato je še nadalje lahko nosilec pravic oziroma lastnik premoženja.
Pravila, ki veljajo za stečajni postopek nad pravno osebo, v postopku osebnega stečaja uporabljajo le smiselno. Zato je lahko v primeru, ko premoženja ni mogoče unovčiti, smiselno, da se že prej razčisti, katero premoženje se ne bo več unovčevalo, temveč se bo razdelilo upnikom, če pa ti ne dajo soglasja za njegov prevzem, pa ostane stečajnemu dolžniku. V takem primeru je smiselno, da se o ugovorih zoper načrt razdelitve določenega premoženja, ki bo ostalo stečajnemu dolžniku, odloči že pred končno razdelitvijo, ki je na vrsti šele po unovčenju vse stečajne mase.
Stališče sodne prakse je, da v primeru, ko je tožeča stranka uspela s tožbenim zahtevkom proti enemu tožencu, ne pa tudi proti drugemu tožencu, uporabi analogijo s prvim odstavkom 161. člena ZPP.
ZZK-1 člen 140, 140/1, 142, 148, 148/1-1, 150, 150/2.
vknjižba lastninske pravice - navedba listin, ki so podlaga za vpis
Prvi odstavek 140. člena ZZK-1 jasno terja, da v samem zemljiškoknjižnem predlogu predlagatelj navede listine, ki so podlaga za zahtevani vpis. To pomeni, da mora tudi v primeru verige pravnoposlovnih prenosov lastninske pravice predlog vsebovati navedbo vseh pogodb, ki so podlaga za predlagani vpis. Listine morajo biti ustrezno opredeljene. Postopanje notarja, ki je vse listine zvezal (fizično spojil) in nadaljnje postopanje pooblaščenke predlagateljev, ki je v postopku pripenjanja prilog k zemljiškoknjižnemu predlogu te listine skenirala kot en dokument, ne razbremenjuje dolžnosti navedbe vseh listin, ki predstavljajo podlago za vpis.
STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0079608
ZFPPIPP člen 302, 302/2, 308, 308/2. SPZ člen 192, 192/1, 194, 196, 196/2, 199, 199/1, 199/2. OZ člen 225, 225/1.
sklep o preizkusu terjatev - napotitev na pravdo - zavarovane terjatve - zemljiško pismo - sporazum o zavarovanju terjatve s hipoteko - izvršilni naslov - upravičeni imetnik zemljiškega pisma - lastnik obremenjene nepremičnine - poplačilo v stečajnem postopku - vrednostni papir po odredbi - pravo vrednostnih papirjev - pravica do papirja - pravica iz papirja - upravičeno imetništvo - zakonitost prenosa - nepretrgana vrsta indosamentov - indosament stečajnega dolžnika - prerekana terjatev - prerekana ločitvena pravica - razlog prerekanja
Zemljiško pismo je izvršilni naslov, vendar le, če izkazuje, da gre za upravičenega imetnika tega vrednostnega papirja. Lastnik obremenjene nepremičnine mora plačati zemljiški dolg ob njegovi zapadlosti upravičenemu imetniku zemljiškega pisma. Samo tej osebi lahko lastnik obremenjene nepremičnine tudi plača zemljiški dolg z osvobajajočim učinkom. Le upravičeni imetnik zemljiškega pisma je upravičen predlagati izvršbo ali poplačilo v stečajnem postopku zaradi plačila zemljiškega pisma.
Upravičeni imetnik zemljiškega pisma je tisti, ki ima pravico do papirja in pravico iz papirja. Pravico do papirja pridobi imetnik na podlagi tradicije (izročitve) in jo izkazuje s svojo posestjo. Pravico iz papirja pa mora imetnik dokazati. Ker je zemljiško pismo orderski vrednostni papir, imetnik upravičeno imetništvo dokazuje z zakonitostjo prenosa. Zakonitost prenosa pa je mogoče dokazati z nepretrgano vrsto indosamentov.
V predloženem notarskem zapisu je izrecno navedeno, da pogodbeni stranki soglašata oziroma pristajata na neposredno izvršljivost notarske listine glede vseh dogovorjenih obveznosti, s čimer pridobi ta notarski zapis moč neposredno izvršljive listine.
Razlog prerekanja ne spremeni dejstva, da terjatve in ločitvene pravice temeljijo na izvršilnih naslovih oziroma je ločitvena pravica upnika V. D. vpisana tudi v zemljiško knjigo.
izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo - domneva umika tožbe - ustavitev postopka
Tožnik je vabilo za narok z dne 16. 6. 2016 sprejel pravočasno, svojega izostanka ni opravičil. Zato so bili izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 282. člena ZPP, na podlagi katerega je, ob dejstvu, da sta bili pravdni stranki pravilno in pravočasno vabljeni na narok z dne 16. 6. 2016, svojega izostanka pa nista opravičili, štelo tožbo za umaknjeno in postopek ustavilo (tretji odstavek 188. člena ZPP).