ZDR-1 člen 33, 34, 89, 89/1, 89/1-2, 89/1-3, 89/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – razlog nesposobnosti
Tožnik je z dejanji, opisanimi v opozorilu pred odpovedjo in v odpovedi, ko ni ne v roku ne v dodatnem roku opravil delovnih nalog, ne da bi imel za to opravičen razlog, kršil 33. člen ZDR-1, ki določa, da mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi in 34. člen ZDR-1, v skladu s katerim mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer lahko delavec odkloni opravljanje dela po navodilu ali na zahtevo delodajalca le, če bi to pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev. Hkrati je kršil tudi določila pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je s svojim ravnanjem kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1 predstavlja krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca.
Iz dokaznega postopka ne izhaja, da tožnik odrejenih nalog ne bi opravil iz razloga nesposobnosti oziroma njegove nezmožnosti za pravočasno, strokovno in kvalitetno delo ali ker ne bi izpolnjeval pogojev za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ampak izhaja, da tožnik del ni opravil oziroma je nalogo, v zvezi s katero je dobil opozorilo, opravil z večmesečno zamudo iz krivdnih razlogov, saj je dela, ki so mu bila odrejena, znal opravljati. Neopravljene delovne naloge so rezultat tožnikovega subjektivnega odnosa do izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tožnik je zavestno kršil svoje delovne obveznosti. Zato njegovega ravnanja ni mogoče uvrstiti v okvir razloga nesposobnosti, saj ta ravnanja pomenijo kršitev pogodbenih obveznosti oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
izredna denarna socialna pomoč - plačilo zakonskih zamudnih obresti
Tožnici je bila izredna denarna socialna pomoč priznana šele v sodnem postopku, po tem ko je toženec njeno vlogo zavrnil. Tožnica je upravičena do zakonskih zamudnih obresti od priznanega zneska izredne denarne socialne pomoči, ki tečejo od takrat, ko bi ji le-ta moral biti izplačan, če bi bila izdana (pravilna in zakonita) ugoditvena odločba. Takrat je namreč toženec prišel v zamudo z izpolnitvijo svoje obveznosti.
pogodba o delu – izdelava stopnic – spor majhne vrednosti – druga pripravljalna vloga – nesporno dejstvo
Četudi v drugi pripravljalni vlogi (v njej lahko tožena stranka le odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi, četrti odstavek 452. člena ZPP) in ob zaslišanju toženec omenja drugačno izvedbo stopnic, glede na trditveno podlago toženca prvostopenjsko sodišče ni imelo nobenih razlogov, da bi se opredeljevalo do tega, med pravdnima strankama očitno nespornega, dejstva.
Iz II/1. točke izreka izhaja, da obstoji terjatev tožnika do tožene stranke iz naslova nadur do višine zneskov, navedenih v tej točki izreka, v obrazložitvi izpodbijane sodbe pa je sodišče prve stopnje navedlo, da je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika zato, ker ni uspel dokazati, da je v času zaposlitve pri toženi stranki opravil mesečno 60 nadur, ki mu niso bile plačane. Glede na navedeno je podano nasprotje med II/1. točko izreka izpodbijane sodbe in njeno obrazložitvijo, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Izrek sodbe v primeru pobotnega ugovora mora biti tričlenski, pri čemer sta prva dva člena tega izreka ugotovitvene narave. Če sodišče zaključi, da je utemeljen le del tožnikove terjatve, v prvi točki izreka ugotovi obstoj tega dela terjatve do določene višine in ugotovi, do kakšne višine preostali del vtoževane terjatve ne obstoji. V prvi točki tega izreka sodišče torej ne zavrne tega dela terjatve, kot je to nepravilno storilo sodišče prve stopnje.
Tožnik je vložil tožbo 24. 5. 2013, zato so zastarale terjatve iz naslova nadur za obdobje do vključno aprila 2008, saj so te zapadle v plačilo pred 24. 5. 2008 (206. člen ZDR).
Za presojo zastaranja zakonskih zamudnih obresti se uporablja določba prvega odstavka 347. člena OZ, na podlagi katere zakonske zamudne obresti zastarajo v 3 letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve. Zastarane so torej le tiste zakonske zamudne obresti, ki so zapadle v plačilo več kot tri leta pred vložitvijo tožbe, ne pa tudi zakonske zamudne obresti, ki so zapadle kasneje. Sodišče prve stopnje bi zato moralo tožniku od nezastaranih zneskov neto nadur, zapadlih v plačilo od 24. 5. 2008 do 24. 5. 2010, priznati zakonske zamudne obresti od 24. 5. 2010 dalje. Za terjatve iz naslova nadur, ki pa so zapadle v plačilo po 24. 5. 2010, pa tečejo zakonske zamudne obresti od prvega naslednjega dne po njihovi zapadlosti dalje.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – direktor – razrešitev – gospodarski spor
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu „predsednik uprave“. S sklepom nadzornega sveta tožene stranke je bil razrešen s funkcije. Tožena stranka ga je odjavila iz zavarovanj, ne da bi mu pred tem v postopku, določenem za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti, podala odpoved. Sodišče prve stopnje je nepravilno štelo, da odločitev v gospodarskem sporu za ta individualni delovni spor predstavlja predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, zaradi česar je prekinilo postopek do odločitve v gospodarskem sporu. Navedeni člen v prvem odstavku določa, da lahko sodišče, kadar je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Eventualna meritorna odločitev sodišča v gospodarskem sporu se bo namreč nanašala na korporativnopravni status tožnika pri toženi stranki, ki pa zaradi tožnikove funkcije poslovodnega organa v nobenem primeru ne bo vplivala na odločitev delovnega sodišča v sporu zaradi ugotovitve nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja (glede na tretji člen pogodbe o zaposlitvi prenehanje delovnega razmerja ni vezano na razlog in zakonitost razrešitve).
ZPIZ-2 člen 403, 403/3. ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 143/3, 145, 147, 149.
invalidnina – telesna okvara
Pri tožniku v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke ni podana telesna okvara po določbah Sporazuma o seznamu telesnih okvar. Zato tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro ni utemeljen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00001144
ZKP člen 277, 277/1, 437, 437/1. KZ-1 člen 160, 160/1, 168, 168/2.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - objektivna žaljivost - javni uslužbenec - ocena delovne uspešnosti - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - zakonski znaki kaznivega dejanja - verbalni delikt
V predmetnem kazenskem postopku je državno tožilstvo procesuiralo vsebino odločbe, ki jo je obdolžena A. A. izdala v okviru svojih delovnih zadolžitev oziroma v okviru zakonskih pristojnosti in v kateri se je opredelila glede enega izmed kriterijev za določitev trajanja dopusta, torej glede oškodovančeve delovne uspešnosti.
Izhajajoč iz dejstvenega opisa, kot ga ponuja izpodbijani sklep, gre po vsebini za takšne izraze in za takšen obdolženkin zapis, ki v smislu "verbalnih deliktov" objektivno ne more biti deležen kazenskopravne, ampak kvečjemu civilnopravne "intervencije".
ZPP člen 318. ZDR člen 73, 73/4, 128, 129. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Sloevnije člen 65, 67.
zamudna sodba – sprememba delodajalca – plačilo razlike plače – dodatek za delovno dobo
Iz navedb v tožbi izhaja, da se je tožeča stranka najprej zaposlila pri družbi A. d.o.o. za nedoločen čas na delovnem mestu kuharski pomočnik, kasneje pa je družba A. d.o.o. prenehala z opravljanjem dejavnosti, njeno dejavnost in delavce pa je prevzela tožena stranka. Tožnica je s toženo stranko nato sklenila novo pogodbo o zaposlitvi na istem delovnem mestu, z istimi nalogami in v istih prostorih. Tožeča stranka je v tožbi jasno in določno navedla razloge, ki kažejo na prenos. Namen 73. člena ZDR, ki je v spornem obdobju veljal, je v zagotavljanju nepretrganosti delovnih razmerij, ki obstajajo v okviru gospodarske enote, neodvisno od spremembe delodajalca. Pravice in obveznosti tožeče stranke iz pogodbe o zaposlitvi pri družbi A. d.o.o. in druge pravice iz delovnega razmerja po samem zakonu preidejo na delodajalca prevzemnika. Poseben dogovor o prevzemu delavcev zato ni nujen pogoj za prenos njihovih delovnih razmerij na prevzemnika. Prav tako zaradi prenosa ni bilo treba sklepati novih pogodb o zaposlitvi, če pa so bile sklenjene, pa to ne pomeni, da zaradi tega ni šlo za prenos po 73. členu ZDR. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi 73. člena ZDR pravilno štelo, da je tožena stranka prevzela delavce družbe A. d.o.o., kar pomeni, da so nanjo prešle tudi vse pravice in obveznosti, ki jih je imela tožeča stranka na dan prenosa pri družbi A. d.o.o..
OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM0023115
OZ člen 39, 39/4, 190, 190/3, 193, 610. SPZ člen 95, 95/2, 95/8, 96, 96/1. ZIZ člen 175, 175/2, 175/3. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14.
najemna pogodba - ničnost pogodbe - namen, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi načeli - neupravičena uporaba solastniškega deleža - uporabnina za neupravičeno uporabo stvari- izpraznitev poslovnih prostorov - ugovor pasivne legitimacije - nedopustna podlaga za sklenitev pogodbe - izročitev nepremičnine v izvršilnem postopku - vstop v najemno razmerje po samem zakonu - neobrazloženost sodbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - položaj najemnika zaradi spremembe lastništva - položaj najemnika v primeru spremembe lastništva na podlagi sodne odločbe - trenutek nedobrovernosti oziroma nepoštenosti posestnika
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka ob sklenitvi najemne pogodbe zasledovala namen, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi, pa tudi z moralnimi načeli, zato je pogodba v skladu z drugim odstavkom 39. člena OZ nična. Šesta alineja 1. člena pogodbe določa, da se pogodba sklepa „z namenom zavarovanja pravnih interesov najemnika (tožene stranke) v primeru prodaje nepremičnin na javni dražbi, to je, da bo lahko najemnik nemoteno uporabljal nepremičnine v celoti tudi v primeru spremembe lastništva“. Okoliščine, da je bila pogodba sklenjena v času, ko je bila v izvršilnem postopku že izdana odredba o prodaji nepremičnine, ob dogovorjeni mesečni najemnini 50,00 EUR za celotno poslovno stavbo, sklenitvi najemne pogodbe za 50 let ter pogodbeni kazni 3,000.000,00 EUR, v kolikor kupec nepremičnine najemno pogodbo odpove, tudi po presoji pritožbenega sodišča dajejo podlago za zaključek, da taka pogodbena ureditev ne more pomeniti nič drugega kot namen tožene stranke, da se izigrajo pravila izvršilnega postopka in novemu kupcu onemogoči izvrševanje vseh pravic, ki izhajajo iz njegovega solastniškega deleža.
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/1, 45/2, 45/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90, 90/3. ZPP člen 355.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu – poslovodna oseba
Revizijsko sodišče je v razveljavitvenem sklepu zavzelo stališče, da ima delodajalec, ki organizira delovni proces, pravico spremeniti organizacijo dela in tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta. Gre za poslovno odločitev, v katere smotrnost in smiselnost se sodišče ne more spuščati. Mora pa preveriti, ali s formalno sicer izkazanim poslovnim razlogom ni prišlo do zlorabe tega instituta. Sodišče mora pri presoji razloga za odpoved z vidika njegove utemeljenosti presojati pravi, resnični razlog za odpoved in ne morebitnega navideznega razloga.
Tožnik je v tem postopku zatrjeval, da je tožena stranka z aktom o sistemizaciji ukinila njegovo delovno mesto le zato, da bi ustvarila navidezni poslovni razlog za odpoved njegove pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka pa, da obstoječa sistemizacija ni omogočala optimalne organizacije delovnega procesa in da v praksi nikoli ni zaživela, ter da je želela organizirati delovni proces na bolj racionalen in stroškovno učinkovit način. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, zakaj je bila ukinitev delovnega mesta svetovalec poslovodstva potrebna, prav tako tudi ne, kako so se porazdelile posamezne naloge ukinjenega delovnega mesta svetovalec poslovodstva... Vprašanje, ali je bila organizacijska sprememba pri toženi stranki le navidezna ali pa je šlo za utemeljenost reorganizacije in s tem za utemeljen poslovni razlog, je ostalo neraziskano. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2), 431, 433, 433/1. ZGD-1H člen 11. ZSReg člen 4.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - upravičenje za vložitev predloga za izbris iz sodnega registra - lastnik objekta - izbrisni razlogi - domneva izbrisnega razloga - izpodbojna zakonska domneva - nedopustno širjenje razlage domnevne baze - dovoljenje lastnika za poslovanje na poslovnem naslovu - kasneje preklicano dovoljenje - obveznost predložitve overjene izjave lastnika objekta na poslovnem naslovu - preprečitev nezakonitega posega v lastninsko pravico
Izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, temelječega na zgoraj navedeni izpodbojni zakonski domnevi je namenjen sanaciji za lastnike objektov negativnih posledic v preteklosti dopuščenih registracij pravnih oseb s poslovnim naslovom na objektu brez vednosti in soglasja lastnika objekta, na katerem je v sodnem registru vpisan poslovni naslov pravne osebe. Navedeno zakonsko vrzel je odpravil zakonodajalec, ki je z 11. členom Novele ZGD-1H dopolnil 4. člen ZSReg in določil obveznost predložitve overjene izjave lastnika objekta na poslovnem naslovu, navedenem v prijavi za vpis v sodni register, da subjektu vpisa dovoljuje poslovanje na tem naslovu. V tej luči, torej preprečitvi zlorab vpisov poslovnega naslova v sodni register brez dovoljenja lastnika objekta na tem naslovu in s tem preprečitve oziroma prenehanja nezakonitega posega v lastninsko pravico lastnika nepremičnine, na kateri je v sodni register vpisan poslovni naslov pravne osebe je torej treba presojati domnevno bazo iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena za obstoj izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP in jo uporabiti dobesedno tako, kot se glasi.
Pritožnik se neutemeljeno zavzema za širšo razlago omenjene domnevne baze, po kateri naj bi ta obstajala tudi v primeru, če je pravna oseba ob vpisu v sodni register sicer imela dovoljenje lastnika za poslovanje na poslovnem naslovu objekta, katerega lastnik je pritožnik, pa ji je to dovoljenje kasneje preklical. Tako drastičen ukrep - izbris pravne osebe iz sodnega registra namreč pomeni grob poseg v pravico do zasebne lastnine tudi ustanovitelju pravne osebe, za katerega pa po presoji pritožbenega sodišča ni zakonske podlage v obravnavanih določilih ZFPPIPP. S tem sodišče ne oporeka pritožniku pravice do preklica dovoljenja za poslovanje pravni osebi na naslovu njegovega objekta, le pravnih posledic takega preklica, kot jih želi pritožnik, pritožbeno sodišče ne sprejema.
ZD člen 130, 130/3, 141, 141/1, 141/2, 219. SPZ člen 43, 95. URS člen 33, 67, 67/2.
postopek v primeru neznanih dedičev - izročitev zapuščine pristojnemu organu - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - pravica do dedovanja - dedna pravica - dediščinska tožba - rok za vložitev tožbe - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverni lastniški posestnik - pravni položaj dobrovernega lastniškega posestnika
Zahteva po ustrezni uravnoteženosti položaja dedičev prvega dednega reda, ki se v zapuščinskem postopku niso priglasili k dedovanju, in položaja države, ki ji je bilo po ugotovitvi, da ni dedičev, izročeno zapustnikovo premoženje s sodno odločbo, daje podlago za sklep, da za tožbo iz tretjega odstavka 130. člena ZD velja le objektivni desetletni rok za uveljavitev pravice do dediščine.
Ker ni bilo soglasja tožnikov za prenos mandata, prva toženka odgovarja tudi za drugotoženčevo delo (ne le za izbiro namestnika in za navodila, ki mu jih je dala). Takšna odgovornost temelji na določbi četrtega odstavka 770. člena OZ. Na podlagi petega odstavka 770. člena OZ pa drugi mandatar odgovarja za pravilno in pravočasno izpolnitev svoje obveznosti, ne samo v razmerju do prvega mandatarja, temveč tudi neposredno v razmerju do naročitelja. Ker za pravilno izpolnitev odgovarja tudi prvi mandatar, je njuna odgovornost v razmerju do naročitelja solidarna, saj oba odgovarjata za isto izpolnitveno ravnanje (opravljeni posel) in gre zato za nedeljivo obveznost.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZD člen 136, 136/2.
smrt tožene stranke – nadaljevanje postopka z dediči – univerzalno nasledstvo – odpoved dedovanju v korist dediča – vstop dedičev v pravdo po samem zakonu – zastopanje zapustnika po pooblaščencu – dvom o veljavnosti danega pooblastila – poziv dedičev v pravdo – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zaradi dvoma o obstoju veljavnega pooblastila bi moralo sodišče pozvati v pravdo obe njegovi dedinji. S tem bi jima bila dana možnost izjave v postopku in odpravljena (morebitna) pomanjkljivost glede toženčevega zastopanja. Ker ni bil odpravljen dvom o obstoju veljavnega pooblastila, danega odvetnici s strani prvotnega toženca, niti nista bili obe dedinji pozvani v pravdo, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080178
ZPP člen 243, 254, 254/3.
dokaz z izvedencem – predlog za postavitev novega izvedenca – dokazna tema – dvom v pravilnost izvida in mnenja
Predlog za novega izvedenca namreč ni nov dokazni predlog. Dodatno zaslišanje izvedenca ali ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci ob predpostavki, da je dokazna tema nespremenjena, ne pomeni novega dokaza.
Tožena stranka utemeljeno opozarja, da po pogodbi ni bila dolžna tožeče stranke pisno obveščati o poplačilu dolga, saj takšne določbe v pogodbi ni. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi tožena stranka svojo obveznost izpolnila (le), če bi tožečo stranko o plačilu dolga obvestila pisno in da obvestilo po telefonu oziroma ustno ob srečanjih ne zadošča.
Toženec kot posojilojemalec ni dolžan vrniti posojila, če tožnik ni dokazal, da je bil (sicer konsenzualni) kontrakt pred tem izpolnjen tudi z njegove strani, torej, da je bil znesek posojila dejansko izročen.
STEČAJNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0079617
ZFPPIPP člen 104, 104/9, 233, 233/1, 233/1-2, 233/1-3, 233/7, 233/7-2, 383, 383/3. ZPIZ-2 člen 143, 143/1, 143/4. ZZVZZ člen 17, 17-5, 55, 55/2.
postopek osebnega stečaja - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - znesek najnižjega nadomestila upravitelja - pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka - prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni - pravni interes za pritožbo
Pritožnik pravilno opozarja, da bi sodišče prve stopnje pri določitvi predujma v delu, ki se nanaša na plačilo najnižjega nadomestila nagrade upravitelja, moralo upoštevati tudi, da je od tega nadomestila treba plačati še prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po prvem in četrtem odstavku 143. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in sicer v višini 8,85 %, kar v konkretnem primeru znaša 62,86 EUR. Pri določitvi predujma je nadalje treba upoštevati tudi, da je od iste osnove najnižjega nadomestila nagrade upravitelju treba plačati še prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po 5. točki 17. člena v zvezi z drugim odstavkom 55. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki se obračuna po stopnji 0,53 %, kar znaša v konkretnem primeru 3,76 EUR.
OZ člen 1012, 1022. ZFPPIPP člen 221a – 221g. ZGD-1 člen 55.
poroštvena izjava – stečaj glavnega dolžnika – postopek poenostavljene prisilne poravnave
Po določilu drugega odstavka 1022. člena OZ zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti. Porok zato odgovarja upniku za ves znesek svoje obveznosti.
Po določilu 221.a člena ZFPPIPP se vodi postopek poenostavljene prisilne poravnave nad gospodarsko družbo, ki se po drugem odstavku 55. člena ZGD-1 razvršča med mikro družbe in nad podjetnikom, ki ustreza merilom iz prve ali druge alineje drugega odstavka 55. člena ZGD-1. Iz nadaljnjih določb zakona, ki ureja postopek poenostavljene prisilne poravnave (221.a do 221.g), ne izhaja, da bi procesna določila, ki urejajo postopek poenostavljene prisilne poravnave, določala drugačno postopanje glede razmerja med upnikom in porokom, kot je urejeno v drugem odstavku 1022. člena OZ, niti to ne izhaja iz samega drugega odstavka 1022. člena OZ.
Za veljavnost vročitve po 142. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ni pomembno, ali je naslovnik dejansko seznanjen s tem, da je dobil obvestilo o prejetem pisanju.
Ker je vročevalec obvestilo o prispelem pisanju pravilno pustil v dolžnikovem hišnem predalčniku, je bila vročitev predloga za začetek stečajnega postopka pravilno opravljena. Dolžnik je imel možnost sodno pisanje dvigniti v roku 15 dni, česar ni storil. Tudi če bi se trditve dolžnika, da je imel dne 19. 2. 2016 hišni predalčnik pravilno označen, izkazale za pravilne in bi vročevalec to morebiti prezrl, to na pravilnost vročitve ne bi vplivalo, saj je treba šteti, da je bilo pisanje dolžniku vročeno dne 18. 2. 2016. Da dolžnik o vsebini prejetega pisanja ni bil dejansko obveščen, pa na pravilnost (fiktivne) vročitve nima vpliva.