• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 30
  • >
  • >>
  • 41.
    VDSS sodba in sklep Pdp 502/2016
    27.10.2016
    DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0016829
    ZDCOPMD člen 3, 8. ZDR člen 134, 134/2, 136, 136/2, 206. ZDR-1 člen 202. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. oz ČLEN 347, 347/1.
    plačilo nadur - dnevnice - voznik tovornjaka – zastaranje – zakonske zamudne obresti – absolutno bistvena kršitev določb postopka – zastaranje zakonskih zamudnih obresti
    Iz II/1. točke izreka izhaja, da obstoji terjatev tožnika do tožene stranke iz naslova nadur do višine zneskov, navedenih v tej točki izreka, v obrazložitvi izpodbijane sodbe pa je sodišče prve stopnje navedlo, da je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika zato, ker ni uspel dokazati, da je v času zaposlitve pri toženi stranki opravil mesečno 60 nadur, ki mu niso bile plačane. Glede na navedeno je podano nasprotje med II/1. točko izreka izpodbijane sodbe in njeno obrazložitvijo, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

    Izrek sodbe v primeru pobotnega ugovora mora biti tričlenski, pri čemer sta prva dva člena tega izreka ugotovitvene narave. Če sodišče zaključi, da je utemeljen le del tožnikove terjatve, v prvi točki izreka ugotovi obstoj tega dela terjatve do določene višine in ugotovi, do kakšne višine preostali del vtoževane terjatve ne obstoji. V prvi točki tega izreka sodišče torej ne zavrne tega dela terjatve, kot je to nepravilno storilo sodišče prve stopnje.

    Tožnik je vložil tožbo 24. 5. 2013, zato so zastarale terjatve iz naslova nadur za obdobje do vključno aprila 2008, saj so te zapadle v plačilo pred 24. 5. 2008 (206. člen ZDR).

    Za presojo zastaranja zakonskih zamudnih obresti se uporablja določba prvega odstavka 347. člena OZ, na podlagi katere zakonske zamudne obresti zastarajo v 3 letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve. Zastarane so torej le tiste zakonske zamudne obresti, ki so zapadle v plačilo več kot tri leta pred vložitvijo tožbe, ne pa tudi zakonske zamudne obresti, ki so zapadle kasneje. Sodišče prve stopnje bi zato moralo tožniku od nezastaranih zneskov neto nadur, zapadlih v plačilo od 24. 5. 2008 do 24. 5. 2010, priznati zakonske zamudne obresti od 24. 5. 2010 dalje. Za terjatve iz naslova nadur, ki pa so zapadle v plačilo po 24. 5. 2010, pa tečejo zakonske zamudne obresti od prvega naslednjega dne po njihovi zapadlosti dalje.
  • 42.
    VDSS sodba in sklep Psp 288/2016
    27.10.2016
    INVALIDI
    VDS0016752
    ZPIZ-1 člen 276. ZPIZ-2 člen 196.
    delna invalidska pokojnina – nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu – odškodninska odgovornost zavoda
    Za odškodninsko odgovornost tožene stranke (zavoda) bi moralo biti ravnanje pri njej zaposlenih delavcev takšno, da bi iz njega izhajal namen izigranja z zakonom določene pravice na način, ki bi hkrati kazal na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Ravnanje tožene stranke bi moralo biti samovoljno oziroma arbitrarno, takšno, da bi brez razlogov odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti. Okoliščine primera bi morale jasno kazati, da je toženec kot nosilec in izvajalec javnih pooblastil pri izvajanju te funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da bi ravnanje štelo za protipravno v smislu standarda, izoblikovanega v ustaljeni sodni praksi, za odškodninsko odgovornost iz naslova civilnega delikta. Napačna odločitev tožene stranke (v predsodnem postopku je prišlo do ustavitve izplačevanja nadomestila za čas čakanja na zaposlitev, v sodnem postopku sta bila takšna posamična upravna akta odpravljena) sama po sebi še ne pomeni krivdnega ravnanja njenih delavcev v smislu protipravnosti kot pogoja za obstoj odškodninske odgovornosti.
  • 43.
    VDSS sodba Pdp 226/2016
    27.10.2016
    DELOVNO PRAVO
    VDS0016659
    ZFPPIPP člen 21, 160, 160/2, 213, 213/1, 213/1-2. OZ člen 299, 299/1, 313.
    plača – plačilo za delo – prisilna poravnana – prednostna terjatev – odločitev o pravdnih stroških – zakonske zamudne obresti – paricijski rok
    ZFPPIPP v 21. členu določa prednostne, podrejene in navadne terjatve, pri čemer so prednostne terjatve plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred pričetkom postopka insolventnosti, torej vtoževani dve plači pred postopkom prisilne poravnave. Po določilih 213. člena ZFPPIPP potrjena prisilna poravnava ne učinkuje za prednostne terjatve (2. točka prvega odstavka).

    Izrek o stroških sodišča prve stopnje je ustrezno formuliran. Pravilno je odločeno, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati pravdne stroške v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sodbe, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti (to je od naslednjega dne po poteku 15 dnevnega roka) do plačila, pod izvršbo.
  • 44.
    VSK sklep II Kp 52900/2013
    27.10.2016
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK0006824
    KZ-1 člen 86.
    (ne)opravljanje dela v splošno korist - izvršitev kazenske sankcije
    Okoliščine, ki jih izpostavlja obsojenec v pritožbi v celoti potrjujejo pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, to je, da obsojenec za opravljanje dela v splošno korist ni bil zainteresiran in tudi sedaj ni, da se ni držal dogovorov in ni ukrenil dovolj v smeri zdravljenja odvisnosti, zaradi česar tudi ni opravil zdravniškega pregleda, ki je pogoj za opravljanje del v splošno korist.
  • 45.
    VDSS sklep Pdp 197/2016
    27.10.2016
    DELOVNO PRAVO
    VDS0016552
    ZDR-1 člen 87.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – delodajalec – zakoniti zastopnik – oblika in vsebina odpovedi
    Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zato, ker na njej ni podpisa zakonitega zastopnika tožene stranke. Iz sklepa o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je jasno razvidna oseba, ki podaja odpoved, in sicer zakoniti zastopnik tožene stranke, pa tudi volja tožene stranke kot delodajalca, da pogodbo o zaposlitvi redno odpove. Zgolj dejstvo, da na pisnem odpravku odpovedi, ki ga je tožnik prejel iz rok zakonitega zastopnika tožene stranke, ni podpisa zakonitega zastopnika, ne pomeni, da v zvezi z odpovedjo ni upoštevana pisna oblika, ki je predpisana v 87. členu ZDR-1.
  • 46.
    VDSS sodba Pdp 414/2016
    27.10.2016
    DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0016587
    ZSPJS člen 3, 3/3, 3a. OZ člen 86, 91.
    vračilo preveč izplačane plače – neupravičena obogatitev – ničnost pogodbe
    Tožencu je bila v spornem obdobju napačno določena in izplačana plača, in sicer je bilo plačno nesorazmerje napačno odpravljeno med 20. in 22. plačnim razredom, pravilno pa bi bilo med 18. in 22. plačnim razredom. Razlike za odpravo nesorazmerij osnovnih plač bi pravilno morale biti višje in posledično osnovna plača za obračun nižja, zato bi moral toženec v spornem obdobju prejemati nižjo plačo. Skladno z določbo 3. odstavka 3. člena ZSPJS je pogodbeno določilo, ki določa, da je javni uslužbenec upravičen do višje plače, kot je zakonsko določena, nično in zato nima pravnega učinka. Tožena stranka je tako na podlagi ničnega pogodbenega določila, izpolnila nekaj, česar ni bila dolžna in ima zato pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj. Zato določbe 191. člena OZ v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti. Tožnik kot javni uslužbenec lahko prejel plačo le v višini, kot jo določa zakon oziroma podzakonski akti ali kolektivne pogodbe, zato mora višjo izplačano plačo, kot je določena z zakonom, vrniti.
  • 47.
    VDSS sklep X Pdp 670/2016
    27.10.2016
    DELOVNO PRAVO
    VDS0016626
    Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 1, 77. ZKolP člen 1, 6, 6/3. ZOR člen 358. OZ člen 333. ZTPDR člen 87, 87/3. ZDR/90 člen 118. Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS člen 4.
    kolektivni delovni spor - neveljavnost kolektivne pogodbe – kolektivna pogodba – odstop od pogodbe - veljavnost kolektivne pogodbe - odpoved kolektivne pogodbe
    Pravni prednik predlagateljice je bil eden od podpisnikov na strani delodajalcev. Njegov odstop od KPPN ni pomenil prenehanja veljavnosti KPPN za ostale podpisnike, saj niso odstopili delodajalci kot stranka kolektivne pogodbe, ampak le eden od podpisnikov na strani delodajalcev, zato kolektivna pogodba ni prenehala veljati za ostale podpisnike.

    Strankam ni mogoče odreči pravice do odpovedi kolektivne pogodbe tudi, če zakon tega ne določa izrecno ali v sami kolektivni pogodbi niso izrecno navedeni pogoji, roki in način odpovedi. Drugačno stališče je v nasprotju s svobodo kolektivnega pogajanja.

    Glede veljavnosti odstopa od kolektivne pogodbe je potrebno upoštevati dejstvo, da sta do uveljavitve ZKolP veljali določbi 86. in 87. člena ZTPDR, ki je v 3. odstavku 87. člena med drugim določal tudi, da se kolektivna pogodba objavi v uradnem glasilu, s čimer se zagotavlja načelo javnosti. KPPN je bila objavljena v Uradnem listu RS in je stopila v veljavo osmi dan po objavi, predlagateljica pa bi morala tudi odstop od kolektivne pogodbe objaviti v Uradnem listu RS in tako seznaniti zainteresirano javnost, da je od KPPN odstopila in da ta zanjo ne velja več.
  • 48.
    VSC sklep I Cp 257/2016
    27.10.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC0004534
    ZPP člen 41, 41/1, 41/2.
    stvarna pristojnost - pristojnost okrožnega sodišča - vrednost spornega predmeta
    Novejša sodna praksa sledi stališču pravne teorije, da je pri uveljavljanju več zahtevkov v isti tožbi pri tipični odškodninski pravdi treba šteti, da gre za isto pravno in dejansko podlago, kadar vsi zahtevku izvirajo iz istega historičnega (škodnega) dogodka, za obstoj iste podlage pa zadošča ugotovitev, da so vsi uveljavljani zahtevki odškodninsko pravne narave.
  • 49.
    VDSS sodba Pdp 81/2016
    27.10.2016
    DELOVNO PRAVO
    VDS0016545
    OZ člen 316. ZDR-1 člen 177.
    pobot – kompenzacija – odškodninska odgovornost delavca – blagajniški manko
    V 3. točki 316. člena OZ je določeno, da terjatev, nastala z namerno povzročitvijo škode, ne more prenehati s pobotom. To velja za primer, če tožeča stranka uveljavlja terjatev, ki je nastala z namerno povzročeno škodo in če nasprotna stranka v pobot uveljavlja neko drugo terjatev. Ne velja pa to v obravnavanem primeru, ko je družba A. d. d. (tretja oseba) svojo terjatev, nastalo z namerno povzročitvijo škode, v znesku 64.980,00 EUR pobotala s terjatvijo tožeče stranke v enakem znesku. Zaradi pobota je odškodninska terjatev družbe A. v razmerju do tožeče stranke prenehala, istočasno pa je bilo premoženje tožeče stranke zmanjšano za njeno terjatev v enaki višini. Takšen pobot temelji na pogodbi o prenosu določenih opravil, v kateri se je tožeča stranka zavezala kriti eventualno škodo v primeru njenega nastanka, kot plačilo (škode) pa je veljal tudi pobot (kompenzacija). Z opisanim pobotanjem je nastal enak položaj, kot da bi tožeča stranka (delodajalec) oškodovani tretji osebi plačala celotno škodo v znesku 64.980,00 EUR.

    Toženka je s tem, ko je izdajala in popravljala dvojne blagajniške prejemke in odvajala manj gotovine na banko, kot jo je prejela, prikazovala pa, kot da je gotovina na poti, ravnala protipravno in naklepno. Dokazan je tudi obstoj vzročne zveze med toženkinim protipravnim ravnanjem in nastalo škodo v obliki blagajniškega manka. Na podlagi izračuna izvedenke je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da premoženjska škoda znaša 64.980,00 EUR.
  • 50.
    VDSS sklep Pdp 483/2016
    27.10.2016
    DELOVNO PRAVO
    VDS0016599
    ZDR-1 člen 89.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
    Tožena stranka je ukinila delovno mesto „pooblaščenec za izvajanje ZPPDFT“ (ki ga je pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zasedala tožnica) in uvedla novo delovno mesto „pooblaščenec za skladnost poslovanja in izvajanje ZPPDFT“ v pravni službi. Gre za spremembo organizacijske narave, ki pa sama po sebi še ne utemeljuje odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici. Ob tem je pomembno, kaj konkretno je takšna organizacijska sprememba pomenila za delovno mesto, za katero je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Če je tožena stranka le spremenila naziv delovnega mesta v „pooblaščenec za skladnost poslovanja in izvajanje ZPPDFT“ in ga umestila v pravno službo, ostale naloge pa so v večjem delu ostale nespremenjene, kot to zatrjuje tožnica, kljub spremenjeni sistemizaciji in ukinitvi delovnega mesta in ustanovitvi novega ni bil podan utemeljen odpovedni razlog.
  • 51.
    VSL sklep IV Cp 2710/2016
    26.10.2016
    ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0084649
    ZPP člen 411, 411/2. ZIZ člen 272.
    začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – mesečna preživnina
    Glede na tožnikovo trditveno podlago ta v svojih trditvah prihaja v nasprotje, saj je v tožbi (in predlogu za izdajo začasne odredbe) navajal, da zaradi invalidnosti niti ne sme delati, medtem ko v pritožbi zatrjuje, da ne more delati zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, še vedno pa je prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje sklepu prvega sodišča, da pritožnik svoje terjatve ni izkazal niti s stopnjo verjetnosti.
  • 52.
    VSL sklep I Cp 1652/2016
    26.10.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0081605
    ZPP člen 189, 189/3, 319, 319/2, 354, 354/2.
    pasivna legitimacija – dediči – res iudicata – litispendenca – pravnomočno razsojena stvar – zavrženje tožbe
    Tožnik je ob vlaganju tu obravnavane tožbe glede pasivne legitimacije na videz sledil stališču tukajšnjega pritožbenega sodišča z dne 18. 9. 2013, ki se je sicer izkazalo za napačno, a v resnici svojega tožbenega zahtevka ni spremenil, saj je ta še vedno ostal naperjen le zoper prvega toženca. Ostali so kot toženci le navedeni tako v tožbi kot v uvodu izpodbijane sodbe, čeprav v resnici sploh niso toženi, saj po zahtevku ne bi bili zavezani. Navedeno pomeni, da so tudi stranke predmetnega in predhodnega postopka iste.
  • 53.
    VDSS sodba Pdp 456/2016
    26.10.2016
    DELOVNO PRAVO- JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0016468
    Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-8.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika – odhod iz kraja bivanja – dovoljenje zdravnika
    Tožnica za odhod na golf prvenstvo ni imela odobritve osebne zdravnice. Obveznost odobritve osebnega zdravnika za vsak konkretni odhod iz kraja bivanja izhaja iz 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, posredno pa tudi iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki zapustitev kraja bivališča brez odobritve zdravnika opredeljuje kot odpovedni razlog. V obravnavanem primeru je obstoj tega razloga ugotovljen, saj tožnica izrecne odobritve osebne zdravnice za zapustitev kraja bivališča spornega dne ni imela. Zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
  • 54.
    VSL sklep Cst 688/2016
    26.10.2016
    STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0078088
    ZPP člen 139, 139/3, 141, 141/4, 142, 142/3, 142/4. ZFPPIPP člen 235, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2, 292.
    začetek stečajnega postopka – vročanje – fiktivna vročitev – dejanska seznanitev s pisanjem – hišni predalčnik – izmikanje obveznostim – zloraba procesnih pravic
    Za veljavnost vročitve po 142. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ni pomembno, ali je naslovnik dejansko seznanjen s tem, da je dobil obvestilo o prejetem pisanju.

    Ker je vročevalec obvestilo o prispelem pisanju pravilno pustil v dolžnikovem hišnem predalčniku, je bila vročitev predloga za začetek stečajnega postopka pravilno opravljena. Dolžnik je imel možnost sodno pisanje dvigniti v roku 15 dni, česar ni storil. Tudi če bi se trditve dolžnika, da je imel dne 19. 2. 2016 hišni predalčnik pravilno označen, izkazale za pravilne in bi vročevalec to morebiti prezrl, to na pravilnost vročitve ne bi vplivalo, saj je treba šteti, da je bilo pisanje dolžniku vročeno dne 18. 2. 2016. Da dolžnik o vsebini prejetega pisanja ni bil dejansko obveščen, pa na pravilnost (fiktivne) vročitve nima vpliva.
  • 55.
    VSL sklep II Cp 1925/2016
    26.10.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085089
    ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 201, 201/1, 343, 343/2, 352.
    stranski intervenient – priglasitev stranske intervencije v pritožbenem postopku – rok za pritožbo – vročitev stranki – prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
    Stranski intervenient, ki je stransko intervencijo na strani toženih strank priglasil v pritožbenem postopku, je vezan na pritožbeni rok, v katerem bi lahko toženke vložile pritožbo.
  • 56.
    VSL sodba II Cpg 1044/2016
    26.10.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL0079625
    OZ člen 924, 924/1, 937, 937/2.
    zavarovalna pogodba - obvezno avtomobilsko zavarovanje - kasko zavarovanje - obročno plačevanje premije - plačilo premije po sklenitvi pogodbe - prometna nesreča - obveznost izplačila zavarovalnine - dan začetka zavarovanja - odmik pogodbe od zakonskih določb
    Ker je bilo ugotovljeno, da je bilo plačilo premije dogovorjeno po sklenitvi pogodbe, začne obveznost zavarovalnice teči na dan, v pogodbi določen kot dan začetek zavarovanja.

    S pritožbenimi trditvami, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo klavzule, navedene na polici, iz katere izhaja, da šteje dogovor o obročnem plačilu premije z zapadlostjo obroka po datumu sklenitve zavarovalne police za dogovor o takojšnjem plačilu prvega obroka premije, tožena stranka ne more uspeti. Zavarovalna pogodba se sme odmakniti samo od tistih zakonskih določb o zavarovalni pogodbi, v katerih je to izrecno dopustno, ter od tistih, ki pogodbenikom omogočajo ravnati tako, kakor hočejo, zato je sklicevanje na avtonomijo urejanja pogodbenih razmerij neutemeljeno.
  • 57.
    VSL sklep II Cp 1898/2016
    26.10.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
    VSL0084605
    Odvetniška tarifa (2015) člen 13, 13/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 19, 27.
    stroški postopka – nagrada za sestavo tožbe – nagrada za sestavo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine – izvršilni postopek – pravdni postopek
    Ker je prvostopenjsko sodišče tožeči stranki že priznalo polovico zneska (nagrade za sestavo tožbe) v okviru priznanja nagrade za sestavo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine v okviru izvršilnih stroškov, je tožeči stranki kot nagrado za tožbo priznalo le drugo polovico navedenega zneska.
  • 58.
    VSL sklep Cst 666/2016
    26.10.2016
    STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
    VSL0081243
    ZFPPIPP člen 18, 172, 172-1, 200, 200/4, 221d, 221d/4, 221e, 221f, 221f/1, 221f/2. ZGD-1 člen 527.
    poenostavljena prisilna poravnava – glasovanje – ožje povezane osebe – povezane družbe
    Osebe, naštete v 18. členu ZFPPIPP ne morejo imeti položaja ožje povezane osebe z dolžnikom, ki je pravna oseba. Upnik ima lahko v skladu z določbo četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP položaj ožje povezane osebe z dolžnikom le v primeru, če je dolžnik podjetnik – fizična oseba.
  • 59.
    VSL sodba I Cpg 1646/2015
    26.10.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0075385
    ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 381. ZPP člen 180, 339, 339/2, 339/2-14.
    umik tožbe po koncu glavne obravnave - trditvena podlaga - sklepčnost tožbe - očitna pomota - procesne obresti - pravna kvalifikacija zahtevka - obligatorne sestavine tožbe - ugovor zoper sklep o izvršbi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Tožeči stranki ni treba navesti pravne kvalifikacije oziroma materialno pravne podlage zahtevka.
  • 60.
    VSL sodba III Cp 2467/2016
    26.10.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0081594
    OZ člen 179, 180, 182.
    nova škoda – bodoča škoda – duševne bolečine zaradi posebno hude invalidnosti – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
    Tožničina škoda, znana in predvidljiva ob poravnavi, je bila tudi po presoji pritožbenega sodišča morda prenizko ovrednotena, pri čemer pa je vendarle treba poudariti, da je šlo za poravnavo, ne za sodbo. Vendar je že prvostopenjsko sodišče korektno opozorilo, da v okviru ocene nove škode, torej škode, ki tedaj ni bila ne znana ne po rednem teku stvari predvidljiva, tega ni mogoče korigirati.
  • <<
  • <
  • 3
  • od 30
  • >
  • >>