• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 30
  • >
  • >>
  • 41.
    VSC sklep I Cp 257/2016
    27.10.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC0004534
    ZPP člen 41, 41/1, 41/2.
    stvarna pristojnost - pristojnost okrožnega sodišča - vrednost spornega predmeta
    Novejša sodna praksa sledi stališču pravne teorije, da je pri uveljavljanju več zahtevkov v isti tožbi pri tipični odškodninski pravdi treba šteti, da gre za isto pravno in dejansko podlago, kadar vsi zahtevku izvirajo iz istega historičnega (škodnega) dogodka, za obstoj iste podlage pa zadošča ugotovitev, da so vsi uveljavljani zahtevki odškodninsko pravne narave.
  • 42.
    VDSS sklep Pdp 701/2016
    27.10.2016
    DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0016631
    ZPP člen 11, 11/3, 11/7, 109, 109/1.
    pooblaščenec - odvetnik - denarna kazen
    Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep (da se pooblaščenca tožene stranke kaznuje z denarno kaznijo v znesku 150,00 EUR) izdalo na podlagi ugotovitve, da so navedbe pooblaščenca tožene stranke v odgovoru na pritožbo dejansko žaljive do zastopnika tožeče stranke. Zavzelo je stališče, da so navedbe: „Pritožba tožnice je zgovorna sama zase in dobro ponazarja splošno stanje, v katerem smo.“, „Take pritožbe dejansko še nisem videl. Čestitamo!“ ter „P.S.: Zdaj mi postaja jasno, zakaj pristojno ministrstvo namerava ukiniti pooblaščenca tožnice.“, podal negativne vrednostne ocene o ravnanju in delu zastopnika tožeče stranke, ker se je slednja pritožila zoper sodbo le v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških. Stališče sodišča prve stopnje, da so citirane navedbe pooblaščenca tožene stranke žaljive do zakonitega zastopnika tožeče stranke v tolikšni meri, da ga je treba kaznovati z denarno kaznijo po določbah prvega odstavka 109. člena in tretjega do sedmega odstavka 11. člena ZPP, ni pravilno. Kljub ostremu izražanju kritike zoper ravnanje zakonitega zastopnika tožeče stranke navedene navedbe pooblaščenca tožene stranke ne predstavljajo negativne vrednostne ocene o ravnanju in delu zastopnika tožeče stranke.
  • 43.
    VSL sodba I Cp 1939/2016
    27.10.2016
    POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0084617
    OZ člen 619. ZPP člen 452, 452/4.
    pogodba o delu – izdelava stopnic – spor majhne vrednosti – druga pripravljalna vloga – nesporno dejstvo
    Četudi v drugi pripravljalni vlogi (v njej lahko tožena stranka le odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi, četrti odstavek 452. člena ZPP) in ob zaslišanju toženec omenja drugačno izvedbo stopnic, glede na trditveno podlago toženca prvostopenjsko sodišče ni imelo nobenih razlogov, da bi se opredeljevalo do tega, med pravdnima strankama očitno nespornega, dejstva.
  • 44.
    VDSS sklep Pdp 763/2016
    27.10.2016
    DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0016638
    ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZDR člen 72.
    prekinitev postopka – predhodno vprašanje – član uprave – razrešitev – gospodarski spor
    Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu „član uprave“. S sklepom nadzornega sveta tožene stranke je bil razrešen s funkcije. Tožena stranka ga je odjavila iz zavarovanj, ne da bi mu pred tem v postopku, določenem za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti, podala odpoved. Sodišče prve stopnje je nepravilno štelo, da odločitev v gospodarskem sporu za ta individualni delovni spor predstavlja predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, zaradi česar je prekinilo postopek do odločitve v gospodarskem sporu. Navedeni člen v prvem odstavku določa, da lahko sodišče, kadar je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Eventualna meritorna odločitev sodišča v gospodarskem sporu se bo namreč nanašala na korporativnopravni status tožnika pri toženi stranki, ki pa zaradi tožnikove funkcije poslovodnega organa v nobenem primeru ne bo vplivala na odločitev delovnega sodišča v sporu zaradi ugotovitve nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja (glede na tretji člen pogodbe o zaposlitvi prenehanje delovnega razmerja ni vezano na razlog in zakonitost razrešitve).
  • 45.
    VDSS sodba Pdp 701/2016
    27.10.2016
    DELOVNO PRAVO
    VDS0016632
    ZDR-1 člen 162.
    vračilo preveč izplačane plače – vojak – plačilo za delo – neizrabljen letni dopust – nadomestilo za neizrabljen letni dopust
    Toženec (vojak) v spornem letu po prihodu z misije do izteka delovnega razmerja pri tožeči stranki ni mogel izkoristiti preostalih dni letnega dopusta, zaradi česar je upravičen do nadomestila za neizkoriščen letni dopust za teh pet dni.
  • 46.
    VDSS sodba Pdp 291/2016
    27.10.2016
    DELOVNO PRAVO
    VDS0016564
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
    Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
    Ekonomski (slabo poslovanje edicije A.) in organizacijski razlog (sprememba organizacije dela pri tej ediciji) predstavljata utemeljen poslovni razlog, ki onemogoča nadaljnje delo tožnika po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi.

    Tožena stranka je pravilno primerjala le zaposlene novinarje v organizacijski enoti uredništvu priloge A. in izmed teh delavcev izbrala delavca, ki mu je podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj gre za posebno uredništvo in s tem posebno notranjo organizacijsko enoto. Zato ni utemeljena pritožbena navedba, da bi tožena stranka tožniku lahko odpovedala pogodbo o zaposlitvi le, če bi bil izkazan poslovni razlog na ravni celotne družbe tožene stranke.
  • 47.
    VDSS sklep X Pdp 670/2016
    27.10.2016
    DELOVNO PRAVO
    VDS0016626
    Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 1, 77. ZKolP člen 1, 6, 6/3. ZOR člen 358. OZ člen 333. ZTPDR člen 87, 87/3. ZDR/90 člen 118. Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS člen 4.
    kolektivni delovni spor - neveljavnost kolektivne pogodbe – kolektivna pogodba – odstop od pogodbe - veljavnost kolektivne pogodbe - odpoved kolektivne pogodbe
    Pravni prednik predlagateljice je bil eden od podpisnikov na strani delodajalcev. Njegov odstop od KPPN ni pomenil prenehanja veljavnosti KPPN za ostale podpisnike, saj niso odstopili delodajalci kot stranka kolektivne pogodbe, ampak le eden od podpisnikov na strani delodajalcev, zato kolektivna pogodba ni prenehala veljati za ostale podpisnike.

    Strankam ni mogoče odreči pravice do odpovedi kolektivne pogodbe tudi, če zakon tega ne določa izrecno ali v sami kolektivni pogodbi niso izrecno navedeni pogoji, roki in način odpovedi. Drugačno stališče je v nasprotju s svobodo kolektivnega pogajanja.

    Glede veljavnosti odstopa od kolektivne pogodbe je potrebno upoštevati dejstvo, da sta do uveljavitve ZKolP veljali določbi 86. in 87. člena ZTPDR, ki je v 3. odstavku 87. člena med drugim določal tudi, da se kolektivna pogodba objavi v uradnem glasilu, s čimer se zagotavlja načelo javnosti. KPPN je bila objavljena v Uradnem listu RS in je stopila v veljavo osmi dan po objavi, predlagateljica pa bi morala tudi odstop od kolektivne pogodbe objaviti v Uradnem listu RS in tako seznaniti zainteresirano javnost, da je od KPPN odstopila in da ta zanjo ne velja več.
  • 48.
    VSK sklep EPVDp 23/2016
    27.10.2016
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
    VSK0006845
    ZP-1 člen 202d, 202e.
    prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – neizpolnjevanje obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – preklic odložitve
    Sklicevanje pritožnice, da je storilec spregledal potek preizkusne dobe šestnajstih mesecev ter da je čakal na ustrezen poziv, ni okoliščina, ki bi predstavljala opravičljiv razlog za neizpolnitev obveznosti. V postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se od storilca pričakuje aktivno sodelovanje ter vestno in dosledno izpolnjevanje obveznosti, katerih kršitev ima za posledico preklic odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
  • 49.
    VDSS sodba Psp 294/2016
    27.10.2016
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS0016971
    OZ člen 299.
    izredna denarna socialna pomoč - plačilo zakonskih zamudnih obresti
    Tožnici je bila izredna denarna socialna pomoč priznana šele v sodnem postopku, po tem ko je toženec njeno vlogo zavrnil. Tožnica je upravičena do zakonskih zamudnih obresti od priznanega zneska izredne denarne socialne pomoči, ki tečejo od takrat, ko bi ji le-ta moral biti izplačan, če bi bila izdana (pravilna in zakonita) ugoditvena odločba. Takrat je namreč toženec prišel v zamudo z izpolnitvijo svoje obveznosti.
  • 50.
    VDSS sodba Psp 301/2016
    27.10.2016
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS0016762
    ZUTD člen 59. ZUP člen 7, 9, 9/3, 138, 138/1.
    brezposelnost – denarno nadomestilo - minimalno obdobje zavarovanja za pridobitev pravice in plačilo prispevkov
    Na podlagi 59. člena ZUTD lahko pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti pridobi brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj devet mesecev v zadnjih 24-ih mesecih, in sicer izključno na podlagi plačila prispevkov, če zakon za posamezni primer ne določa drugače. Tožnica je do dneva izdaje izpodbijane prvostopenjske odločbe izpolnjevala pogoje iz 59. člena ZUTD, saj je imela na ta dan plačane prispevke za celotno obdobje, ko je bila registrirana kot samostojna podjetnica, torej od 1. 4. 2014 do 5. 2. 2015 in ne le do konca leta 2014. ZUTD ne določa, da mora biti prispevek plačan do dneva nastanka brezposelnosti in je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da je potrebno uporabiti splošna določila, kdaj je potrebno predložiti dokazila, pri tem pa je tožena stranka imela pri odločanju prvostopenjskega organa 11. 5. 2015 že potrdilo FURS-a, da je tožnica poravnala vse prispevke za zahtevano dobo.
  • 51.
    VSL sklep II Kp 35418/2014
    26.10.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL0086224
    ZKP člen 496, 496/1, 496/2.
    varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - zaslišanje obdolženca - postopek odločanja o trajanju ali spreminjanju varnostnega ukrepa - utemeljenost predloga za zaslišanje obdolženca - poročilo o izvrševanju varnostnega ukrepa
    Obdolženec, kljub zahtevi zagovornika, sicer res ni bil zaslišan, vendar pa zaslišanje ni obvezno, saj se po določilu drugega odstavka 496. člena ZKP zaslišanje storilca opravi le, če je to potrebno in če njegovo stanje to dopušča. Sodišče o tem, ali je zaslišanje obdolženca potrebno, presoja na podlagi vsebine poročila o izvrševanju varnostnega ukrepa, na zahtevo obdolženca ali zagovornika pa obdolženca zasliši, če v zahtevi za zaslišanje navedeta konkretne in relevantne okoliščine, ki utemeljujejo potrebnost zaslišanja.
  • 52.
    VSL sodba II Cp 1858/2016
    26.10.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0080135
    OZ člen 1017, 1017/4, 1019, 1019/3. ZPP člen 7, 7/1, 212, 350, 350/2.
    poroštvo – obseg porokove odgovornosti – razmerje med upnikom in porokom – oblike poroštva – solidarno poroštvo – trditveno in dokazno breme
    Pravdni postopek ne predvideva obveznih dokaznih sredstev, temveč je stranka pri dokazovanju svobodna.
  • 53.
    VSL sklep I Cp 2720/2016
    26.10.2016
    SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0084625
    ZPP člen 100, 108, 108/5.
    predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepopolna vloga – izjava o premoženjskem stanju – poziv na dopolnitev vloge – posledice nedopolnitve vloge – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks – smrt stranke, ki ima pooblaščenca – sodba se glasi na dediče – procesno pooblastilo
    Prvotno tožena stranka A. A. je umrla že pred izdajo sodbe v tem postopku. Ker jo je zastopal pooblaščenec se je postopek nadaljeval brez prekinitve, kar je posledica pravila, da procesno pooblastilo s smrtjo stranke ne preneha (100. člen ZPP). Navedeno okoliščino je sodišče upoštevalo v nadaljnjem teku postopka, zato se v postopku izdana sodba tudi glasi na njene dediče.

    Ker predlog dedičev za oprostitev plačila sodnih taks ni bil popoln in ga ti niso dopolnili tako, da bi predložili pravilno izpolnjene izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu skupaj z vsemi obveznimi prilogami, je prvostopenjsko sodišče njihov predlog v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo.
  • 54.
    VSL sodba I Cp 2488/2016
    26.10.2016
    DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – ODVETNIŠTVO
    VSL0084595
    ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299. ZOR člen 324. ZOdvT člen 14, 19. ZOdvT tarifna številka 3102.
    izgubljena korist – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja – obseg povračila – stroški upravljanja – tek zakonskih zamudnih obresti – ponovljeni postopek – nova stopnja – nagrada za narok – stroški postopka – nagrada za postopek
    Višino bruto najemnine, s katero se ugotavlja izgubljena korist denacionalizacijskega upravičenca, ki nepremičnine ni mogel uporabljati in z njo upravljati v času od uveljavitve ZDen do izročitve v posest, je treba zmanjšati (tudi) za stroške upravljanja. Če bi denacionalizacijski upravičenec nepremičnino imel v posesti, bi jo moral pregledovati in na osnovi pregledov ocenjevati njeno stanje ter potrebne vzdrževalne ukrepe, iskati najemnike in se z njimi pogajati, pobirati najemnino in se angažirati v primeru njenega neplačevanja, obračunavati davščine in podajati davčne napovedi.
  • 55.
    VDSS sodba Pdp 456/2016
    26.10.2016
    DELOVNO PRAVO- JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0016468
    Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-8.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika – odhod iz kraja bivanja – dovoljenje zdravnika
    Tožnica za odhod na golf prvenstvo ni imela odobritve osebne zdravnice. Obveznost odobritve osebnega zdravnika za vsak konkretni odhod iz kraja bivanja izhaja iz 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, posredno pa tudi iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki zapustitev kraja bivališča brez odobritve zdravnika opredeljuje kot odpovedni razlog. V obravnavanem primeru je obstoj tega razloga ugotovljen, saj tožnica izrecne odobritve osebne zdravnice za zapustitev kraja bivališča spornega dne ni imela. Zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
  • 56.
    VSL sklep Cst 688/2016
    26.10.2016
    STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0078088
    ZPP člen 139, 139/3, 141, 141/4, 142, 142/3, 142/4. ZFPPIPP člen 235, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2, 292.
    začetek stečajnega postopka – vročanje – fiktivna vročitev – dejanska seznanitev s pisanjem – hišni predalčnik – izmikanje obveznostim – zloraba procesnih pravic
    Za veljavnost vročitve po 142. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ni pomembno, ali je naslovnik dejansko seznanjen s tem, da je dobil obvestilo o prejetem pisanju.

    Ker je vročevalec obvestilo o prispelem pisanju pravilno pustil v dolžnikovem hišnem predalčniku, je bila vročitev predloga za začetek stečajnega postopka pravilno opravljena. Dolžnik je imel možnost sodno pisanje dvigniti v roku 15 dni, česar ni storil. Tudi če bi se trditve dolžnika, da je imel dne 19. 2. 2016 hišni predalčnik pravilno označen, izkazale za pravilne in bi vročevalec to morebiti prezrl, to na pravilnost vročitve ne bi vplivalo, saj je treba šteti, da je bilo pisanje dolžniku vročeno dne 18. 2. 2016. Da dolžnik o vsebini prejetega pisanja ni bil dejansko obveščen, pa na pravilnost (fiktivne) vročitve nima vpliva.
  • 57.
    VSL sodba III Cp 2494/2016
    26.10.2016
    DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL0080147
    OZ 165, 299, 299/2, 768, 768/3, 770, 770/4, 770/5. ZDoh-2 100, 100/4.
    poslovna odškodninska odgovornost - pogodba o naročilu - mandatna pogodba - odplačnost - odgovornost mandatarja - skrbnost dobrega strokovnjaka - kršitev pogodbene obveznosti - zamenjava - prepustitev izvršitve naročila drugemu - soglasje naročnika - trditveno breme - solidarna odgovornost - zapadlost odškodninske terjatve - zakonske zamudne obresti - zamuda - opomin
    Ker ni bilo soglasja tožnikov za prenos mandata, prva toženka odgovarja tudi za drugotoženčevo delo (ne le za izbiro namestnika in za navodila, ki mu jih je dala). Takšna odgovornost temelji na določbi četrtega odstavka 770. člena OZ. Na podlagi petega odstavka 770. člena OZ pa drugi mandatar odgovarja za pravilno in pravočasno izpolnitev svoje obveznosti, ne samo v razmerju do prvega mandatarja, temveč tudi neposredno v razmerju do naročitelja. Ker za pravilno izpolnitev odgovarja tudi prvi mandatar, je njuna odgovornost v razmerju do naročitelja solidarna, saj oba odgovarjata za isto izpolnitveno ravnanje (opravljeni posel) in gre zato za nedeljivo obveznost.
  • 58.
    VSL sklep IV Cp 2711/2016
    26.10.2016
    DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0084573
    ZPP člen 413.
    stroški postopka – prosti preudarek – pravdni uspeh – umik predloga za izdajo začasne odredbe
    Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev o stroških postopka oprlo na določilo 413. člena ZPP, po katerem lahko sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki odloči o stroških po prostem preudarku. Sodišče se zato utemeljeno ni spuščalo v presojo o tem, s kakšnim delom zahtevka tožeča stranka v pravdi ni uspela.
  • 59.
    VSL sodba I Cpg 1349/2015
    26.10.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL0085532
    ZPP člen 214, 214/3. OZ člen 6, 6/1, 73, 73/2, 843, 921, 925, 928.
    zavarovalna pogodba - sklenitev zavarovalne pogodbe - sklenitev pogodbe po pooblaščencu - pooblastilo za sklenitev pogodbe - obstoj pooblastila - plačilo zavarovalne premije - naknadna odobritev pogodbe - skrbnost dobrega gospodarstvenika - zastopanje stranke v postopku - preklic priznanja - načelo vestnosti in poštenja
    Obveznosti iz zavarovalne pogodbe je dolžna izpolniti neupravičena oseba, dokler jo tisti, v čigar imenu je bila sklenjena, naknadno ne odobri. Zavarovalna pogodba, ki jo v imenu drugega sklene oseba brez pooblastila, torej v vsakem primeru velja, vprašanje je le, kdo je zavarovalnici dolžan izpolniti obveznosti. Glede na navedeno trditve tožene stranke, da je tožeča stranka ravnala malomarno, ker ni preverila kdo je zakoniti zastopnik tožene stranke, niso utemeljene.

    Pred priznanjem se mora stranka skrbno prepričati kaj priznava. Nezadostna skrbnost pri priznanju gre v škodo stranke, ki je priznanje podala. Slednje pa upoštevaje načelo vestnosti in poštenja zadošča za neupoštevanje preklica oziroma omejitve priznanja.
  • 60.
    VSL sklep Cst 672/2016
    26.10.2016
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0075381
    ZFPPIPP člen 97, 97/1, 101, 101/1, 126, 126/2.
    aktivna legitimacija - pritožba - pritožba upravitelja - položaj in pristojnosti upravitelja - organ postopka zaradi insolventnosti - sklep o zavrnitvi predloga upravitelja - dopustnost pritožbe upravitelja
    Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki te pravice nima. Upravitelj je organ postopka zaradi insolventnosti, sodnik, ki vodi postopek, pa mu daje navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna.
  • <<
  • <
  • 3
  • od 30
  • >
  • >>