KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00001144
ZKP člen 277, 277/1, 437, 437/1. KZ-1 člen 160, 160/1, 168, 168/2.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - objektivna žaljivost - javni uslužbenec - ocena delovne uspešnosti - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - zakonski znaki kaznivega dejanja - verbalni delikt
V predmetnem kazenskem postopku je državno tožilstvo procesuiralo vsebino odločbe, ki jo je obdolžena A. A. izdala v okviru svojih delovnih zadolžitev oziroma v okviru zakonskih pristojnosti in v kateri se je opredelila glede enega izmed kriterijev za določitev trajanja dopusta, torej glede oškodovančeve delovne uspešnosti.
Izhajajoč iz dejstvenega opisa, kot ga ponuja izpodbijani sklep, gre po vsebini za takšne izraze in za takšen obdolženkin zapis, ki v smislu "verbalnih deliktov" objektivno ne more biti deležen kazenskopravne, ampak kvečjemu civilnopravne "intervencije".
ZPIZ-2 člen 403, 403/3. ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 143/3, 145, 147, 149.
invalidnina – telesna okvara
Pri tožniku v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke ni podana telesna okvara po določbah Sporazuma o seznamu telesnih okvar. Zato tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro ni utemeljen.
sodna rehabilitacija – razlogi za izbris sodbe iz kazenske evidence – izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist
Obsojenec v pritožbi ponavlja okoliščine, ki so ga prizadele zaradi obsodbe, izbris katere je predlagal, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za okoliščine, ki se povprečno kažejo pri storilcih kaznivih dejanj enake narave in nimajo takega pomena, da pri obsojencu opravičujejo izbris v krajšem času kot pri drugih.
Tožničine zdravstvene težave po oceni izvedenskega organa niso takšne, da zaradi njih ne bi bila več zmožna za delo frizerke, oziroma da bi bila za to delo zmožna le s skrajšanim delovnim časom. Ker do izdaje dokončne odločbe toženca ni prišlo do invalidnosti, je tožbeni zahtevek, da se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega po 4 ure dnevno, utemeljeno zavrnjen.
zagovornik po uradni dolžnosti - razrešitev zagovornika po uradni dolžnosti - učinkovita obramba - standard nudenja učinkovite pravne pomoči
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbenih navedb obtoženega, da ga zagovornik "slabo brani", ne more preizkusiti. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče pri svoji odločitvi upoštevalo zgolj udeležbo zagovornika na narokih in vložitev pravnih sredstev, torej njegovo formalno aktivnost v kazenskem postopku. Iz izpodbijanega sklepa pa ne izhaja, da bi prvostopenjsko sodišče opravilo vsebinsko oceno zagovornikovega dela, to je, ali obtožencu nudi učinkovito strokovno pomoč.
DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0016580
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 131/1, 150, 179. ZVZD člen 5, 8. 7. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 2, 4. 7. Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 3, 4, 8.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost
Tožnik se je poškodoval v delovni nezgodi. Spornega dne je v njegovo pisarno vstopil sodelavec. Vhodna vrata je odprl z veliko silo in z njimi udaril v vrata kovinske blagajne, ki je stala takoj za podboji vhodnih vrat. Ta so se odpirala v prostor na levo. Vrata kovinske blagajne, v kateri so se hranili zaupni in drugi dokumenti, so zaradi udarca vhodnih vrat udarila tožnika po obrazu s takšno močjo, da je tožnik zaradi tega izgubil oba sekalca. Tožena stranka je za nesrečo tožnika krivdno odgovorna, saj tožniku ni zagotovila varnega delovnega okolja, ker ni poskrbela za ustrezno namestitev delovne opreme v tožnikovi pisarni, tožnik pa k nastanku škode ni soprispeval.
vračilo nadomestila plače - pravnomočna sodba - denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - odprava odločbe o nadomestilu - neupravičena obogatitev – vračilo denarnega nadomestila
Toženka je bila na podlagi pravnomočne sodbe pritožbenega sodišča dolžna tožnika za obdobje od 13. 3. 2010 do poziva nazaj na delo prijaviti v obvezna zavarovanja in mu za navedeno obdobje obračunati pripadajočo mesečno bruto plačo, od te bruto plače odvesti davke in prispevke ter tožniku izplačati neto plačo. Zaradi te sodbe je Zavod RS za zaposlovanje od toženke zahteval vrnitev tožniku izplačanih nadomestil za čas brezposelnosti v obdobju 8. 11. 2010 do 7. 11. 2011. Zavezanec za vračilo zneska izplačanih nadomestil je toženka (na podlagi 140. člena ZUTD), ne pa tožnik. Slednji je bil upravičen do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti na podlagi odločbe ZRSZ, brez katere mu nadomestilo ne bi bilo izplačano, kar pomeni, da je obstajala pravna podlaga za to nadomestilo. Toženka s pobotnim ugovorom niti ne terja od tožnika vračila denarnega nadomestila, pač pa vrnitev izplačane plače v višini, ki je enak omenjenemu nadomestilu. Toda tožnik je imel pravno podlago tudi za prejete zneske plač, in sicer v pravnomočni sodbi pritožbenega sodišča. Zato ni mogoče govoriti, da je bil tožnik obogaten na škodo toženke brez pravne podlage, ker je tako za nadomestilo za brezposelnost kot za plače imel pravno podlago.
brezposelnost – denarno nadomestilo - minimalno obdobje zavarovanja za pridobitev pravice in plačilo prispevkov
Na podlagi 59. člena ZUTD lahko pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti pridobi brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj devet mesecev v zadnjih 24-ih mesecih, in sicer izključno na podlagi plačila prispevkov, če zakon za posamezni primer ne določa drugače. Tožnica je do dneva izdaje izpodbijane prvostopenjske odločbe izpolnjevala pogoje iz 59. člena ZUTD, saj je imela na ta dan plačane prispevke za celotno obdobje, ko je bila registrirana kot samostojna podjetnica, torej od 1. 4. 2014 do 5. 2. 2015 in ne le do konca leta 2014. ZUTD ne določa, da mora biti prispevek plačan do dneva nastanka brezposelnosti in je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da je potrebno uporabiti splošna določila, kdaj je potrebno predložiti dokazila, pri tem pa je tožena stranka imela pri odločanju prvostopenjskega organa 11. 5. 2015 že potrdilo FURS-a, da je tožnica poravnala vse prispevke za zahtevano dobo.
sklep o ustavitvi nepravdnega postopka – odvzem poslovne sposobnosti – stroški postopka – poseben sklep
Prvostopenjsko sodišče je o stroških postopka odločilo v istem postopku, v katerem so stroški nastali, četudi s posebnim sklepom po izdaji odločbe o glavni stvari, saj so bili tudi kasneje priglašeni (prim. tretji in četrti odstavek 163. člena ZPP). Pritožbeni očitek, da sodišče o stroških ni odločilo, zato ni utemeljen.
vračilo preveč izplačane plače – vojak – plačilo za delo – neizrabljen letni dopust – nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Toženec (vojak) v spornem letu po prihodu z misije do izteka delovnega razmerja pri tožeči stranki ni mogel izkoristiti preostalih dni letnega dopusta, zaradi česar je upravičen do nadomestila za neizkoriščen letni dopust za teh pet dni.
Ker ni bilo soglasja tožnikov za prenos mandata, prva toženka odgovarja tudi za drugotoženčevo delo (ne le za izbiro namestnika in za navodila, ki mu jih je dala). Takšna odgovornost temelji na določbi četrtega odstavka 770. člena OZ. Na podlagi petega odstavka 770. člena OZ pa drugi mandatar odgovarja za pravilno in pravočasno izpolnitev svoje obveznosti, ne samo v razmerju do prvega mandatarja, temveč tudi neposredno v razmerju do naročitelja. Ker za pravilno izpolnitev odgovarja tudi prvi mandatar, je njuna odgovornost v razmerju do naročitelja solidarna, saj oba odgovarjata za isto izpolnitveno ravnanje (opravljeni posel) in gre zato za nedeljivo obveznost.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - zaslišanje obdolženca - postopek odločanja o trajanju ali spreminjanju varnostnega ukrepa - utemeljenost predloga za zaslišanje obdolženca - poročilo o izvrševanju varnostnega ukrepa
Obdolženec, kljub zahtevi zagovornika, sicer res ni bil zaslišan, vendar pa zaslišanje ni obvezno, saj se po določilu drugega odstavka 496. člena ZKP zaslišanje storilca opravi le, če je to potrebno in če njegovo stanje to dopušča. Sodišče o tem, ali je zaslišanje obdolženca potrebno, presoja na podlagi vsebine poročila o izvrševanju varnostnega ukrepa, na zahtevo obdolženca ali zagovornika pa obdolženca zasliši, če v zahtevi za zaslišanje navedeta konkretne in relevantne okoliščine, ki utemeljujejo potrebnost zaslišanja.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru – zdravljenje v varovanem oddelku – izpolnjenost pogojev – ponovno poslabšanje duševne bolezni – hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje – življenjsko ogrožanje drugih in hudo ogrožanje njihovega zdravja – uporaba milejšega ukrepa – zavrnitev pritožbe – učinek pravnomočnosti sklepa
V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (še ni vročilnice o vročitvi izpodbijanega sklepa odvetniku, ki je bil pritožniku določen po uradni dolžnosti). Zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožnikovi pritožbi. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za odvetnikovo pritožbo ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njegovi morebitni pritožbi.
začetek stečajnega postopka – postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – procesna legitimacija za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka – dovoljenost pritožbe družbenika – izpodbojna domneva insolventnosti – neizpodbojna domneva insolventnosti – izpodbijanje domneve insolventnosti – pravnomočno zavrnjen predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo – pravna praznina – prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Dolžnik s predlogom za poenostavljeno prisilno poravnavo ni uspel, ker je bil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo pravnomočno zavrnjen. Zato je sodišče prve stopnje moralo nadaljevati z obravnavanjem upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka.
Ker je bil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo pravnomočno zavrnjen, še vedno velja izpodbojna domneva dolžnikove insolventnosti, ki jo je v predlogu za začetek stečajnega postopka zatrjeval upnik.
Za postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki se konča drugače kot s potrditvijo poenostavljene prisilne poravnave, je primerno smiselno uporabiti tretji odstavek 152. člena ZFPPIPP, ki ureja položaj, ko se postopek redne prisilne poravnave konča drugače kot s potrditvijo prisilne poravnave.
izpraznitev in izročitev nepremičnine po vloženi tožbi – povrnitev pravnih stroškov – umik tožbe
Glede na to, da je med pravdnima strankama nesporno, da je tožena stranka izpraznila in izročila nepremičnino tožnika (sporen je le datum izpraznitve in izročitve, in sicer 7. 10. 2015 ali 1. 10. 2015), kar je storila po vloženi tožbi, je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek na izpraznitev in izročitev nepremičnine, saj ni bil utemeljen.
To pa pomeni, da tožnik v pravdi ni uspel ter je po načelu uspeha v pravdi dolžan povrniti pravdne stroške toženi stranki (prvi odstavek 154. člena ZPP). V primeru, če bi tožeča stranka umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, bi morala tožena stranka povrniti pravdne stroške tožeči stranki (prvi odstavek 158. člena ZPP).
stroški postopka – nagrada za sestavo tožbe – nagrada za sestavo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine – izvršilni postopek – pravdni postopek
Ker je prvostopenjsko sodišče tožeči stranki že priznalo polovico zneska (nagrade za sestavo tožbe) v okviru priznanja nagrade za sestavo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine v okviru izvršilnih stroškov, je tožeči stranki kot nagrado za tožbo priznalo le drugo polovico navedenega zneska.
sodna poravnava – izvršljivost sodne poravnave – zapadlost terjatve – bodoče negotovo dejstvo – kvalificirana listina – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – nedenarna terjatev – ugovor zoper sklep o izvršbi
Natančen datum zapadlosti terjatve iz sklenjene sodne poravnave ne izhaja, temveč je odvisen od nastopa bodočega, negotovega dejstva (pojav plesni oziroma vlažnega madeža), zato je nastop tega dejstva in posledično zapadlost skladno z drugim in tretjim odstavkom 20. člena ZIZ treba izkazati na predpisan način s kvalificirano listino.
Sodna poravnava, ki vsebuje pogojno terjatev, brez predložitve javne listine oziroma po zakonu overjene listine, ki izkazuje zapadlost terjatve, ni izvršljiva in na njeni podlagi izvršbe ni mogoče dovoliti.
Toženec kot posojilojemalec ni dolžan vrniti posojila, če tožnik ni dokazal, da je bil (sicer konsenzualni) kontrakt pred tem izpolnjen tudi z njegove strani, torej, da je bil znesek posojila dejansko izročen.
STEČAJNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0079617
ZFPPIPP člen 104, 104/9, 233, 233/1, 233/1-2, 233/1-3, 233/7, 233/7-2, 383, 383/3. ZPIZ-2 člen 143, 143/1, 143/4. ZZVZZ člen 17, 17-5, 55, 55/2.
postopek osebnega stečaja - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - znesek najnižjega nadomestila upravitelja - pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka - prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni - pravni interes za pritožbo
Pritožnik pravilno opozarja, da bi sodišče prve stopnje pri določitvi predujma v delu, ki se nanaša na plačilo najnižjega nadomestila nagrade upravitelja, moralo upoštevati tudi, da je od tega nadomestila treba plačati še prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po prvem in četrtem odstavku 143. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in sicer v višini 8,85 %, kar v konkretnem primeru znaša 62,86 EUR. Pri določitvi predujma je nadalje treba upoštevati tudi, da je od iste osnove najnižjega nadomestila nagrade upravitelju treba plačati še prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po 5. točki 17. člena v zvezi z drugim odstavkom 55. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki se obračuna po stopnji 0,53 %, kar znaša v konkretnem primeru 3,76 EUR.
Za zavarovalno začasno odredbo je treba dokazati, da objektivno obstaja nevarnost, da bosta toženca tekom pravde premoženje prodala ali ga obremenila in tako onemogočila izvršbo.
Za zavarovanje izvršitve bodoče sodne odločbe tožnica ni zadostila dokaznemu bremenu, da bi obremenitev, kot jo predlaga, za oba toženca pomenila le neznatno škodo. Sodišče prve stopnje pravilno opozarja, da gre za resno omejitev razpolaganj in celo poslovanja na tekočem računu družbe.