• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 30
  • >
  • >>
  • 41.
    VDSS sodba Psp 329/2016
    27.10.2016
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - INVALIDI
    VDS0017008
    ZPIZ-2 člen 63.
    invalidnost
    Tožničine zdravstvene težave po oceni izvedenskega organa niso takšne, da zaradi njih ne bi bila več zmožna za delo frizerke, oziroma da bi bila za to delo zmožna le s skrajšanim delovnim časom. Ker do izdaje dokončne odločbe toženca ni prišlo do invalidnosti, je tožbeni zahtevek, da se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega po 4 ure dnevno, utemeljeno zavrnjen.
  • 42.
    VDSS sodba Psp 297/2016
    27.10.2016
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0016972
    ZPIZ-2 člen 53, 392, 392/1, 427. ZPIZ-1 člen 110, 110/1, 110/3, 110/6, 110/7.
    vdovska pokojnina - pogoj starosti
    Tožnica, ki je ob smrti moža dopolnila 30 let, v času prenehanja pravice do družinske pokojnine zadnjemu otroku pa 46 let starosti, ne izpolnjuje pogoja starosti za priznanje pravice do vdovske pokojnine. Dopolniti bi morala starost 53, oziroma 48 let starosti, da bi jo pridobila pri 53 letih.
  • 43.
    VDSS sodba Pdp 81/2016
    27.10.2016
    DELOVNO PRAVO
    VDS0016545
    OZ člen 316. ZDR-1 člen 177.
    pobot – kompenzacija – odškodninska odgovornost delavca – blagajniški manko
    V 3. točki 316. člena OZ je določeno, da terjatev, nastala z namerno povzročitvijo škode, ne more prenehati s pobotom. To velja za primer, če tožeča stranka uveljavlja terjatev, ki je nastala z namerno povzročeno škodo in če nasprotna stranka v pobot uveljavlja neko drugo terjatev. Ne velja pa to v obravnavanem primeru, ko je družba A. d. d. (tretja oseba) svojo terjatev, nastalo z namerno povzročitvijo škode, v znesku 64.980,00 EUR pobotala s terjatvijo tožeče stranke v enakem znesku. Zaradi pobota je odškodninska terjatev družbe A. v razmerju do tožeče stranke prenehala, istočasno pa je bilo premoženje tožeče stranke zmanjšano za njeno terjatev v enaki višini. Takšen pobot temelji na pogodbi o prenosu določenih opravil, v kateri se je tožeča stranka zavezala kriti eventualno škodo v primeru njenega nastanka, kot plačilo (škode) pa je veljal tudi pobot (kompenzacija). Z opisanim pobotanjem je nastal enak položaj, kot da bi tožeča stranka (delodajalec) oškodovani tretji osebi plačala celotno škodo v znesku 64.980,00 EUR.

    Toženka je s tem, ko je izdajala in popravljala dvojne blagajniške prejemke in odvajala manj gotovine na banko, kot jo je prejela, prikazovala pa, kot da je gotovina na poti, ravnala protipravno in naklepno. Dokazan je tudi obstoj vzročne zveze med toženkinim protipravnim ravnanjem in nastalo škodo v obliki blagajniškega manka. Na podlagi izračuna izvedenke je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da premoženjska škoda znaša 64.980,00 EUR.
  • 44.
    VSM sodba I Cpg 343/2016
    27.10.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSM0023115
    OZ člen 39, 39/4, 190, 190/3, 193, 610. SPZ člen 95, 95/2, 95/8, 96, 96/1. ZIZ člen 175, 175/2, 175/3. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14.
    najemna pogodba - ničnost pogodbe - namen, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi načeli - neupravičena uporaba solastniškega deleža - uporabnina za neupravičeno uporabo stvari- izpraznitev poslovnih prostorov - ugovor pasivne legitimacije - nedopustna podlaga za sklenitev pogodbe - izročitev nepremičnine v izvršilnem postopku - vstop v najemno razmerje po samem zakonu - neobrazloženost sodbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - položaj najemnika zaradi spremembe lastništva - položaj najemnika v primeru spremembe lastništva na podlagi sodne odločbe - trenutek nedobrovernosti oziroma nepoštenosti posestnika
    Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka ob sklenitvi najemne pogodbe zasledovala namen, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi, pa tudi z moralnimi načeli, zato je pogodba v skladu z drugim odstavkom 39. člena OZ nična. Šesta alineja 1. člena pogodbe določa, da se pogodba sklepa „z namenom zavarovanja pravnih interesov najemnika (tožene stranke) v primeru prodaje nepremičnin na javni dražbi, to je, da bo lahko najemnik nemoteno uporabljal nepremičnine v celoti tudi v primeru spremembe lastništva“. Okoliščine, da je bila pogodba sklenjena v času, ko je bila v izvršilnem postopku že izdana odredba o prodaji nepremičnine, ob dogovorjeni mesečni najemnini 50,00 EUR za celotno poslovno stavbo, sklenitvi najemne pogodbe za 50 let ter pogodbeni kazni 3,000.000,00 EUR, v kolikor kupec nepremičnine najemno pogodbo odpove, tudi po presoji pritožbenega sodišča dajejo podlago za zaključek, da taka pogodbena ureditev ne more pomeniti nič drugega kot namen tožene stranke, da se izigrajo pravila izvršilnega postopka in novemu kupcu onemogoči izvrševanje vseh pravic, ki izhajajo iz njegovega solastniškega deleža.
  • 45.
    VDSS sodba Pdp 258/2016
    27.10.2016
    DELOVNO PRAVO
    VDS0016557
    ZDR-1 člen 33, 34, 89, 89/1, 89/1-2, 89/1-3, 89/2.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – razlog nesposobnosti
    Tožnik je z dejanji, opisanimi v opozorilu pred odpovedjo in v odpovedi, ko ni ne v roku ne v dodatnem roku opravil delovnih nalog, ne da bi imel za to opravičen razlog, kršil 33. člen ZDR-1, ki določa, da mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi in 34. člen ZDR-1, v skladu s katerim mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer lahko delavec odkloni opravljanje dela po navodilu ali na zahtevo delodajalca le, če bi to pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev. Hkrati je kršil tudi določila pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je s svojim ravnanjem kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1 predstavlja krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca.

    Iz dokaznega postopka ne izhaja, da tožnik odrejenih nalog ne bi opravil iz razloga nesposobnosti oziroma njegove nezmožnosti za pravočasno, strokovno in kvalitetno delo ali ker ne bi izpolnjeval pogojev za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ampak izhaja, da tožnik del ni opravil oziroma je nalogo, v zvezi s katero je dobil opozorilo, opravil z večmesečno zamudo iz krivdnih razlogov, saj je dela, ki so mu bila odrejena, znal opravljati. Neopravljene delovne naloge so rezultat tožnikovega subjektivnega odnosa do izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tožnik je zavestno kršil svoje delovne obveznosti. Zato njegovega ravnanja ni mogoče uvrstiti v okvir razloga nesposobnosti, saj ta ravnanja pomenijo kršitev pogodbenih obveznosti oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
  • 46.
    VDSS sklep Pdp 762/2016
    27.10.2016
    DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0016637
    ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZDR člen 72.
    prekinitev postopka – predhodno vprašanje – direktor – razrešitev – gospodarski spor
    Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu „predsednik uprave“. S sklepom nadzornega sveta tožene stranke je bil razrešen s funkcije. Tožena stranka ga je odjavila iz zavarovanj, ne da bi mu pred tem v postopku, določenem za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti, podala odpoved. Sodišče prve stopnje je nepravilno štelo, da odločitev v gospodarskem sporu za ta individualni delovni spor predstavlja predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, zaradi česar je prekinilo postopek do odločitve v gospodarskem sporu. Navedeni člen v prvem odstavku določa, da lahko sodišče, kadar je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Eventualna meritorna odločitev sodišča v gospodarskem sporu se bo namreč nanašala na korporativnopravni status tožnika pri toženi stranki, ki pa zaradi tožnikove funkcije poslovodnega organa v nobenem primeru ne bo vplivala na odločitev delovnega sodišča v sporu zaradi ugotovitve nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja (glede na tretji člen pogodbe o zaposlitvi prenehanje delovnega razmerja ni vezano na razlog in zakonitost razrešitve).
  • 47.
    VDSS sklep Pdp 243/2016
    27.10.2016
    DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0016555
    ZPP člen 155, 155/1, 158.
    odločitev o pravdnih stroških -umik tožbe – stečaj – priznanje terjatve v stečaju
    Tožnik je do povračila stroškov sodnega postopka upravičen na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP, ker je bila tožba v konkretnem primeru potrebna, tožena stranka pa je po vložitvi tožbe s priznanjem priglašene terjatve v stečajnem postopku v tem delu izpolnila tožbeni zahtevek.
  • 48.
    VSK sklep II Kp 1912/2013
    27.10.2016
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK0006825
    KZ-1 člen 86, 86/11.
    opravljanje dela v splošno korist
    Pritožbeno sodišče ponavlja, da je obsojenec nezmožnost opravljanja dela v splošno korist zaradi odvzema prostosti v času od 10.11.2014 do 18.4.2015 povzročil sam, saj je kaznivo dejanje storil v času, ko bi lahko opravljal delo v splošno korist, naloženo mu v tej zadevi.
  • 49.
    VSK sklep II Kp 2242/2011
    27.10.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK0007027
    ZKP člen 410, 410/1-2, 410/1-2, 410/1-3.
    izredna pravna sredstva – obnova postopka – kriva izpovedba priče – kazenska ovadba
    Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je potrebno dejstvo, da temelji sodba na krivi izpovedbi priče dokazati s pravnomočno sodbo, da je bila navedena oseba spoznana za krivo tega kaznivega dejanja, kot zahteva drugi odstavek 410. člena ZKP.
  • 50.
    VDSS sklep Pdp 701/2016
    27.10.2016
    DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0016631
    ZPP člen 11, 11/3, 11/7, 109, 109/1.
    pooblaščenec - odvetnik - denarna kazen
    Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep (da se pooblaščenca tožene stranke kaznuje z denarno kaznijo v znesku 150,00 EUR) izdalo na podlagi ugotovitve, da so navedbe pooblaščenca tožene stranke v odgovoru na pritožbo dejansko žaljive do zastopnika tožeče stranke. Zavzelo je stališče, da so navedbe: „Pritožba tožnice je zgovorna sama zase in dobro ponazarja splošno stanje, v katerem smo.“, „Take pritožbe dejansko še nisem videl. Čestitamo!“ ter „P.S.: Zdaj mi postaja jasno, zakaj pristojno ministrstvo namerava ukiniti pooblaščenca tožnice.“, podal negativne vrednostne ocene o ravnanju in delu zastopnika tožeče stranke, ker se je slednja pritožila zoper sodbo le v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških. Stališče sodišča prve stopnje, da so citirane navedbe pooblaščenca tožene stranke žaljive do zakonitega zastopnika tožeče stranke v tolikšni meri, da ga je treba kaznovati z denarno kaznijo po določbah prvega odstavka 109. člena in tretjega do sedmega odstavka 11. člena ZPP, ni pravilno. Kljub ostremu izražanju kritike zoper ravnanje zakonitega zastopnika tožeče stranke navedene navedbe pooblaščenca tožene stranke ne predstavljajo negativne vrednostne ocene o ravnanju in delu zastopnika tožeče stranke.
  • 51.
    VSL sodba I Cpg 1349/2015
    26.10.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL0085532
    ZPP člen 214, 214/3. OZ člen 6, 6/1, 73, 73/2, 843, 921, 925, 928.
    zavarovalna pogodba - sklenitev zavarovalne pogodbe - sklenitev pogodbe po pooblaščencu - pooblastilo za sklenitev pogodbe - obstoj pooblastila - plačilo zavarovalne premije - naknadna odobritev pogodbe - skrbnost dobrega gospodarstvenika - zastopanje stranke v postopku - preklic priznanja - načelo vestnosti in poštenja
    Obveznosti iz zavarovalne pogodbe je dolžna izpolniti neupravičena oseba, dokler jo tisti, v čigar imenu je bila sklenjena, naknadno ne odobri. Zavarovalna pogodba, ki jo v imenu drugega sklene oseba brez pooblastila, torej v vsakem primeru velja, vprašanje je le, kdo je zavarovalnici dolžan izpolniti obveznosti. Glede na navedeno trditve tožene stranke, da je tožeča stranka ravnala malomarno, ker ni preverila kdo je zakoniti zastopnik tožene stranke, niso utemeljene.

    Pred priznanjem se mora stranka skrbno prepričati kaj priznava. Nezadostna skrbnost pri priznanju gre v škodo stranke, ki je priznanje podala. Slednje pa upoštevaje načelo vestnosti in poštenja zadošča za neupoštevanje preklica oziroma omejitve priznanja.
  • 52.
    VSL sodba I Cpg 1646/2015
    26.10.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0075385
    ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 381. ZPP člen 180, 339, 339/2, 339/2-14.
    umik tožbe po koncu glavne obravnave - trditvena podlaga - sklepčnost tožbe - očitna pomota - procesne obresti - pravna kvalifikacija zahtevka - obligatorne sestavine tožbe - ugovor zoper sklep o izvršbi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Tožeči stranki ni treba navesti pravne kvalifikacije oziroma materialno pravne podlage zahtevka.
  • 53.
    VSL sodba II Cp 2004/2016
    26.10.2016
    POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
    VSL0084588
    OZ člen 1012, 1022. ZFPPIPP člen 221a – 221g. ZGD-1 člen 55.
    poroštvena izjava – stečaj glavnega dolžnika – postopek poenostavljene prisilne poravnave
    Po določilu drugega odstavka 1022. člena OZ zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti. Porok zato odgovarja upniku za ves znesek svoje obveznosti.

    Po določilu 221.a člena ZFPPIPP se vodi postopek poenostavljene prisilne poravnave nad gospodarsko družbo, ki se po drugem odstavku 55. člena ZGD-1 razvršča med mikro družbe in nad podjetnikom, ki ustreza merilom iz prve ali druge alineje drugega odstavka 55. člena ZGD-1. Iz nadaljnjih določb zakona, ki ureja postopek poenostavljene prisilne poravnave (221.a do 221.g), ne izhaja, da bi procesna določila, ki urejajo postopek poenostavljene prisilne poravnave, določala drugačno postopanje glede razmerja med upnikom in porokom, kot je urejeno v drugem odstavku 1022. člena OZ, niti to ne izhaja iz samega drugega odstavka 1022. člena OZ.
  • 54.
    VSC sodba Cpg 227/2016
    26.10.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC0004721
    ZPP člen 212. OZ člen 1045.
    trditvena podlaga - nakazilo - asignacija na dolg
    Povzemanje navedb strank ne predstavlja podlage za preizkus sodbe, pač pa dejanski in materialno pravni zaključki sodišča, zato obseg povzetih trditev strank na oceno obrazloženosti sodbe ne vpliva.

    Pritožba se spretno izogiba priznanju, da svoje trditvene podlage tožeča stranka ni podprla niti z lastnimi dokazi in da ni prerekala navedb tožene stranke ter izpodbila njenih dokaznih predlogov kot bi morala skladno z določbo 212. člena ZPP, da bi uspela s svojim tožbenim zahtevkom.

    Pri nakazilu ne nastane dvostransko obveznostno razmerje med strankami in ne nastopijo pravni učinki spremembe na strani upnika ali dolžnika, temveč gre za dvojno pooblastitev, na podlagi katerih se spremeni način izpolnitve obveznosti iz dolžniško upniškega razmerja med asignantom in asignaterjem. Zaradi asignacije asignantova obveznost do asignatarja ne preneha. Njegova obveznost preneha šele takrat, ko asignat opravi izpolnitev asignatarju. Vse do takrat je asignant še vedno zavezan asigantarju. Z izpolnitvijo asignacije ugasne (preneha) dvoje pravnih razmerij.

    V obravnavanem primeru gre še za specifično obliko asignacije, in sicer asignacijo na dolg po 1045. členu OZ, o kateri govorimo, če je nakazilo izdano skladno z dogovorom iz temeljnega posla zaradi plačila dolga. Asignat je zavezan opraviti izpolnitev na podlagi zakona in ne na podlagi nakazila. Pravica zahtevati izpolnitev na podlagi zakona pa nastane s tem, ko je nakazilo izdano. Prav poplačilo po prodajni pogodbi je najpogosteje predmet asignacije na dolg, ko prodajalec že ob sklenitvi prodajne pogodbe pooblasti kupca, da namesto njemu plača njegovemu upniku iz posla (asignatarju), po katerem je prodajalec (asignant) dolžnik.
  • 55.
    VSL sklep II Cp 1925/2016
    26.10.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085089
    ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 201, 201/1, 343, 343/2, 352.
    stranski intervenient – priglasitev stranske intervencije v pritožbenem postopku – rok za pritožbo – vročitev stranki – prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
    Stranski intervenient, ki je stransko intervencijo na strani toženih strank priglasil v pritožbenem postopku, je vezan na pritožbeni rok, v katerem bi lahko toženke vložile pritožbo.
  • 56.
    VSL sklep Cst 656/2016
    26.10.2016
    STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085521
    ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 14/3, 14/3-1, 56, 67, 142, 142/1, 142/1-3, 232, 232/1, 232/1-2, 232/4, 291, 291/3, 292, 292/2, 292/5, 301, 383/1, 383/2. OZ člen 1016, 1016/1, 1027, 1027/1. ZPP člen 286, 286a.
    predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja – poroštvo – insolventnost – trajnejša nelikvidnost – opredeljenost poroštvene izjave – opredeljenost obveznosti poroka – porokovi ugovori – opustitev zavarovanj glavnega dolžnika – vpliv pravdnega postopka na začetek postopka osebnega stečaja – prekluzija – trditveno in dokazno breme
    Ker je dolžnica dne 7. 7. 2015, kot zakonita zastopnica glavnega dolžnika, terjatev upnika v višini 95.252,81 EUR (po stanju na dan začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave) „priznala“, in ker je bila terjatev upnika v višini 104.248,38 EUR priznana tudi s strani stečajne upraviteljice v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom, ne more dolžnica s trditvami, da upnik v spis ni predložil računov, prilog k tem računom, specifikacijo obračunanega materiala, dobavnic ter drugih relevantnih dokumentov, ne da bi pravočasno navedla, zakaj terjatve po posameznih od računov, navedenih v IOP obrazcu, ne obstojijo, izpodbiti obstoja terjatve upnika do glavnega dolžnika in dolžnice kot porokinje.

    V zvezi z očitki, da bi moralo sodišče prve stopnje samo ugotavljati obstoj in višino terjatve upnika, ne pa se sklicevati na ugotovitve stečajne upraviteljice glavnega dolžnika, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je imela dolžnica kot upnik v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom (v katerem so ji bile po njeni lastni izjavi priznane terjatve) možnost ugovarjati terjatvi upnika, pa očitno tega ni storila, saj je bila terjatev upnika priznana.

    Obveznost, na katero se poroštvo nanaša, mora biti opredeljena. Opredeljena pa je, če razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti težo in pomen posledic njegove zaveze.

    Institut oprostitve porokove obveznosti zaradi opustitve garancij oziroma zavarovanj s strani upnika sodi med ugovore, ki jih ima porok na razpolago v razmerju do upnika (prvi odstavek 1027. člen OZ). Zanje velja, da se ne domnevajo, temveč trditveno in dokazno breme v celoti nosi porok, ki jih uveljavlja. Eden od elementov, ki jih mora porok trditi in dokazati v zvezi z opustitvijo zavarovanj je tudi, v kolikšnem znesku bi bil upnik ob njihovi uveljavitvi poplačan in posledično porok prost njegove obveznosti.
  • 57.
    VSL sklep IV Cpg 1166/2016
    26.10.2016
    SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – FIRMSKO PRAVO
    VSL0085533
    ZGD-1 člen 12, 13, 23, 23/1.
    firma – jasno razlikovanje firme – kontrola firme – oznaka PLUS – identičnost firm – varstvo firme
    Dodatna oznaka PLUS je razlikovalni element med enim in drugim imenom in s to oznako se po stališču prvostopenjskega sodišča, ki ga pritožnik ni uspel ovreči, jasno razlikuje od firme, ki te oznake nima.

    Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno prepoznalo, da pritožnik nasprotuje spremembi firme zaradi spornih razmerij poslovanja družb po razdružitvi družbe LEKA d. o. o. Temu pa registrski postopek, ki je po svoji naravi nepravdni postopek, ni namenjen. Ker ima pritožnik možnost svoje zahtevke, ki varujejo firmo (na opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino), uveljavljati s tožbo, mu z odločitvijo registrskega sodišča ni odvzeta pravica do sodnega varstva.
  • 58.
    VSL sodba II Cp 2009/2016
    26.10.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0080178
    ZPP člen 243, 254, 254/3.
    dokaz z izvedencem – predlog za postavitev novega izvedenca – dokazna tema – dvom v pravilnost izvida in mnenja
    Predlog za novega izvedenca namreč ni nov dokazni predlog. Dodatno zaslišanje izvedenca ali ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci ob predpostavki, da je dokazna tema nespremenjena, ne pomeni novega dokaza.
  • 59.
    VSL sklep Cst 666/2016
    26.10.2016
    STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
    VSL0081243
    ZFPPIPP člen 18, 172, 172-1, 200, 200/4, 221d, 221d/4, 221e, 221f, 221f/1, 221f/2. ZGD-1 člen 527.
    poenostavljena prisilna poravnava – glasovanje – ožje povezane osebe – povezane družbe
    Osebe, naštete v 18. členu ZFPPIPP ne morejo imeti položaja ožje povezane osebe z dolžnikom, ki je pravna oseba. Upnik ima lahko v skladu z določbo četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP položaj ožje povezane osebe z dolžnikom le v primeru, če je dolžnik podjetnik – fizična oseba.
  • 60.
    VSL sodba II Cp 1844/2016
    26.10.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0084878
    OZ člen 131, 174, 179. ZPP člen 154, 154/2.
    minimalen trk vozil – nihajna poškodba vratne hrbtenice – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina za strah – povrnitev premoženjske škode – tuja nega in pomoč – pomoč družinskih članov – pravica do povračila škode – odločitev o stroških postopka – uspeh strank – ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini – stroški izvedenca
    Pravilno je izhodišče prvostopenjskega sodišča, temelječe na sodni praksi v podobnih škodnih primerih, da najprej izvedenec cestnoprometne stroke izračuna sile, ki so pri trčenju delovale na telo oškodovanca, nato pa izvedenec medicinske stroke poda mnenje o tem, ali in kakšne poškodbe so takšne sile lahko pustile na telesu oškodovanca.
  • <<
  • <
  • 3
  • od 30
  • >
  • >>