pogodba o delu – izdelava stopnic – spor majhne vrednosti – druga pripravljalna vloga – nesporno dejstvo
Četudi v drugi pripravljalni vlogi (v njej lahko tožena stranka le odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi, četrti odstavek 452. člena ZPP) in ob zaslišanju toženec omenja drugačno izvedbo stopnic, glede na trditveno podlago toženca prvostopenjsko sodišče ni imelo nobenih razlogov, da bi se opredeljevalo do tega, med pravdnima strankama očitno nespornega, dejstva.
Sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem sodno medicinske izvedenke, zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Načeloma je invalidnost dejansko mogoče ugotavljati šele po zaključenem zdravljenju. Po splošnem delu definicije iz 1. odst. 63. člena ZPIZ-2 je namreč invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu z zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta ali poklicno napredovanje. Vendar pravne opredelitve, nanašajoče se na zaključeno zdravljenje, pri ocenjevanju invalidnosti ni mogoče enačiti s čisto medicinsko kategorijo zaključenosti, ki je lahko v posameznih primerih tudi doživljenjska.
S splošnim delom definicije iz 1. odst. 63. člena ZPIZ-2 ugotavljanje invalidnosti ni pogojevano s trajnostjo spremembe v zdravstvenem stanju. Invalidnost je zato lahko ugotovljena tudi v primeru, če spremembe zdravstvenega stanja le začasno vplivajo na delazmožnost, ker je še mogoče pričakovati izboljšanje. Prav zaradi opuščene trajnosti spremembe v zdravstvenem stanju je, v primeru pričakovanega izboljšanja, mogoče v skladu s 94. členom ZPIZ-2 predvideti oz. določiti kontrolni pregled
izredna denarna socialna pomoč - plačilo zakonskih zamudnih obresti
Tožnici je bila izredna denarna socialna pomoč priznana šele v sodnem postopku, po tem ko je toženec njeno vlogo zavrnil. Tožnica je upravičena do zakonskih zamudnih obresti od priznanega zneska izredne denarne socialne pomoči, ki tečejo od takrat, ko bi ji le-ta moral biti izplačan, če bi bila izdana (pravilna in zakonita) ugoditvena odločba. Takrat je namreč toženec prišel v zamudo z izpolnitvijo svoje obveznosti.
ZPIZ-2 člen 403, 403/3. ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 143/3, 145, 147, 149.
invalidnina – telesna okvara
Pri tožniku v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke ni podana telesna okvara po določbah Sporazuma o seznamu telesnih okvar. Zato tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro ni utemeljen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00001144
ZKP člen 277, 277/1, 437, 437/1. KZ-1 člen 160, 160/1, 168, 168/2.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - objektivna žaljivost - javni uslužbenec - ocena delovne uspešnosti - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - zakonski znaki kaznivega dejanja - verbalni delikt
V predmetnem kazenskem postopku je državno tožilstvo procesuiralo vsebino odločbe, ki jo je obdolžena A. A. izdala v okviru svojih delovnih zadolžitev oziroma v okviru zakonskih pristojnosti in v kateri se je opredelila glede enega izmed kriterijev za določitev trajanja dopusta, torej glede oškodovančeve delovne uspešnosti.
Izhajajoč iz dejstvenega opisa, kot ga ponuja izpodbijani sklep, gre po vsebini za takšne izraze in za takšen obdolženkin zapis, ki v smislu "verbalnih deliktov" objektivno ne more biti deležen kazenskopravne, ampak kvečjemu civilnopravne "intervencije".
odločitev o pravdnih stroških -umik tožbe – stečaj – priznanje terjatve v stečaju
Tožnik je do povračila stroškov sodnega postopka upravičen na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP, ker je bila tožba v konkretnem primeru potrebna, tožena stranka pa je po vložitvi tožbe s priznanjem priglašene terjatve v stečajnem postopku v tem delu izpolnila tožbeni zahtevek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006825
KZ-1 člen 86, 86/11.
opravljanje dela v splošno korist
Pritožbeno sodišče ponavlja, da je obsojenec nezmožnost opravljanja dela v splošno korist zaradi odvzema prostosti v času od 10.11.2014 do 18.4.2015 povzročil sam, saj je kaznivo dejanje storil v času, ko bi lahko opravljal delo v splošno korist, naloženo mu v tej zadevi.
ZPP člen 318. ZDR člen 73, 73/4, 128, 129. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Sloevnije člen 65, 67.
zamudna sodba – sprememba delodajalca – plačilo razlike plače – dodatek za delovno dobo
Iz navedb v tožbi izhaja, da se je tožeča stranka najprej zaposlila pri družbi A. d.o.o. za nedoločen čas na delovnem mestu kuharski pomočnik, kasneje pa je družba A. d.o.o. prenehala z opravljanjem dejavnosti, njeno dejavnost in delavce pa je prevzela tožena stranka. Tožnica je s toženo stranko nato sklenila novo pogodbo o zaposlitvi na istem delovnem mestu, z istimi nalogami in v istih prostorih. Tožeča stranka je v tožbi jasno in določno navedla razloge, ki kažejo na prenos. Namen 73. člena ZDR, ki je v spornem obdobju veljal, je v zagotavljanju nepretrganosti delovnih razmerij, ki obstajajo v okviru gospodarske enote, neodvisno od spremembe delodajalca. Pravice in obveznosti tožeče stranke iz pogodbe o zaposlitvi pri družbi A. d.o.o. in druge pravice iz delovnega razmerja po samem zakonu preidejo na delodajalca prevzemnika. Poseben dogovor o prevzemu delavcev zato ni nujen pogoj za prenos njihovih delovnih razmerij na prevzemnika. Prav tako zaradi prenosa ni bilo treba sklepati novih pogodb o zaposlitvi, če pa so bile sklenjene, pa to ne pomeni, da zaradi tega ni šlo za prenos po 73. členu ZDR. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi 73. člena ZDR pravilno štelo, da je tožena stranka prevzela delavce družbe A. d.o.o., kar pomeni, da so nanjo prešle tudi vse pravice in obveznosti, ki jih je imela tožeča stranka na dan prenosa pri družbi A. d.o.o..
vračilo preveč izplačane plače – vojak – plačilo za delo – neizrabljen letni dopust – nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Toženec (vojak) v spornem letu po prihodu z misije do izteka delovnega razmerja pri tožeči stranki ni mogel izkoristiti preostalih dni letnega dopusta, zaradi česar je upravičen do nadomestila za neizkoriščen letni dopust za teh pet dni.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – član uprave – razrešitev – gospodarski spor
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu „član uprave“. S sklepom nadzornega sveta tožene stranke je bil razrešen s funkcije. Tožena stranka ga je odjavila iz zavarovanj, ne da bi mu pred tem v postopku, določenem za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti, podala odpoved. Sodišče prve stopnje je nepravilno štelo, da odločitev v gospodarskem sporu za ta individualni delovni spor predstavlja predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, zaradi česar je prekinilo postopek do odločitve v gospodarskem sporu. Navedeni člen v prvem odstavku določa, da lahko sodišče, kadar je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Eventualna meritorna odločitev sodišča v gospodarskem sporu se bo namreč nanašala na korporativnopravni status tožnika pri toženi stranki, ki pa zaradi tožnikove funkcije poslovodnega organa v nobenem primeru ne bo vplivala na odločitev delovnega sodišča v sporu zaradi ugotovitve nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja (glede na tretji člen pogodbe o zaposlitvi prenehanje delovnega razmerja ni vezano na razlog in zakonitost razrešitve).
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085521
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 14/3, 14/3-1, 56, 67, 142, 142/1, 142/1-3, 232, 232/1, 232/1-2, 232/4, 291, 291/3, 292, 292/2, 292/5, 301, 383/1, 383/2. OZ člen 1016, 1016/1, 1027, 1027/1. ZPP člen 286, 286a.
predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja – poroštvo – insolventnost – trajnejša nelikvidnost – opredeljenost poroštvene izjave – opredeljenost obveznosti poroka – porokovi ugovori – opustitev zavarovanj glavnega dolžnika – vpliv pravdnega postopka na začetek postopka osebnega stečaja – prekluzija – trditveno in dokazno breme
Ker je dolžnica dne 7. 7. 2015, kot zakonita zastopnica glavnega dolžnika, terjatev upnika v višini 95.252,81 EUR (po stanju na dan začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave) „priznala“, in ker je bila terjatev upnika v višini 104.248,38 EUR priznana tudi s strani stečajne upraviteljice v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom, ne more dolžnica s trditvami, da upnik v spis ni predložil računov, prilog k tem računom, specifikacijo obračunanega materiala, dobavnic ter drugih relevantnih dokumentov, ne da bi pravočasno navedla, zakaj terjatve po posameznih od računov, navedenih v IOP obrazcu, ne obstojijo, izpodbiti obstoja terjatve upnika do glavnega dolžnika in dolžnice kot porokinje.
V zvezi z očitki, da bi moralo sodišče prve stopnje samo ugotavljati obstoj in višino terjatve upnika, ne pa se sklicevati na ugotovitve stečajne upraviteljice glavnega dolžnika, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je imela dolžnica kot upnik v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom (v katerem so ji bile po njeni lastni izjavi priznane terjatve) možnost ugovarjati terjatvi upnika, pa očitno tega ni storila, saj je bila terjatev upnika priznana.
Obveznost, na katero se poroštvo nanaša, mora biti opredeljena. Opredeljena pa je, če razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti težo in pomen posledic njegove zaveze.
Institut oprostitve porokove obveznosti zaradi opustitve garancij oziroma zavarovanj s strani upnika sodi med ugovore, ki jih ima porok na razpolago v razmerju do upnika (prvi odstavek 1027. člen OZ). Zanje velja, da se ne domnevajo, temveč trditveno in dokazno breme v celoti nosi porok, ki jih uveljavlja. Eden od elementov, ki jih mora porok trditi in dokazati v zvezi z opustitvijo zavarovanj je tudi, v kolikšnem znesku bi bil upnik ob njihovi uveljavitvi poplačan in posledično porok prost njegove obveznosti.
firma – jasno razlikovanje firme – kontrola firme – oznaka PLUS – identičnost firm – varstvo firme
Dodatna oznaka PLUS je razlikovalni element med enim in drugim imenom in s to oznako se po stališču prvostopenjskega sodišča, ki ga pritožnik ni uspel ovreči, jasno razlikuje od firme, ki te oznake nima.
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno prepoznalo, da pritožnik nasprotuje spremembi firme zaradi spornih razmerij poslovanja družb po razdružitvi družbe LEKA d. o. o. Temu pa registrski postopek, ki je po svoji naravi nepravdni postopek, ni namenjen. Ker ima pritožnik možnost svoje zahtevke, ki varujejo firmo (na opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino), uveljavljati s tožbo, mu z odločitvijo registrskega sodišča ni odvzeta pravica do sodnega varstva.
ZD člen 130, 130/3, 141, 141/1, 141/2, 219. SPZ člen 43, 95. URS člen 33, 67, 67/2.
postopek v primeru neznanih dedičev - izročitev zapuščine pristojnemu organu - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - pravica do dedovanja - dedna pravica - dediščinska tožba - rok za vložitev tožbe - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverni lastniški posestnik - pravni položaj dobrovernega lastniškega posestnika
Zahteva po ustrezni uravnoteženosti položaja dedičev prvega dednega reda, ki se v zapuščinskem postopku niso priglasili k dedovanju, in položaja države, ki ji je bilo po ugotovitvi, da ni dedičev, izročeno zapustnikovo premoženje s sodno odločbo, daje podlago za sklep, da za tožbo iz tretjega odstavka 130. člena ZD velja le objektivni desetletni rok za uveljavitev pravice do dediščine.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
nagrada izvedenca – dopolnitev izvedenskega mnenja – nagrada izvedenca za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja – odgovor na dodatna vprašanja sodišča – nastanek pravice do nagrade
Izvedenec pridobi pravico do plačila stroškov in nagrade za svoje delo takrat, ko v celoti izpolni svojo nalogo, torej, ko odgovori na vsa vprašanja, ki mu jih je v dokaznem postopku zastavilo sodišče. Pri tem ni pomembno, ali so se stranke strinjale z izvidom in mnenjem. Prav tako ni pomembno, ali je sodišče sprejelo izvedenčeve ugotovitve, oziroma, ali je sodbo oprlo na izvedensko mnenje.
ZŠtip člen 5, 9, 9-1. ZŠtip-1 člen 8, 8/3, 8/3-1, 118. Pravilnik o izvajanju enotnih regijskih štipendijskih shem člen 32.
kadrovska štipendija – državna štipendija – hkratno prejemanje dveh štipendij – šibkejša pogodbena stranka – sprememba zakonodaje
Do vzporednega prejemanja kadrovske in državne štipendije je toženca upravičil novejši in, glede prejemanja oziroma glede podelitve državne štipendije od 1. 1. 2014 dalje (z ozirom na podelitev kadrovske štipendije), s starim ZŠtip neodvisen in samostojen ZŠtip-1.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0085919
EKČP člen 6. URS člen 23, 23/1, 25. OZ člen 131, 148, 148/1.
povrnitev premoženjske škode – sojenje v razumnem roku – kršitev pravice do sojenja v razumen roku – protipravnost – vzročna zveza – začetek stečajnega postopka – naravna vzročnost – adekvatna vzročnost – zapadlost odškodninske terjatve
Država je odškodninsko odgovorna za kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ne le v primeru neprimernega postopanja sodišča, temveč tudi v primeru, ko je nerazumno dolgo sojenje posledica objektivnega stanja na sodišču. Država je v tem primeru odškodninsko odgovorna, ker ni organizirala pravosodnega sistema tako, da bi lahko sodišča uresničevala zahteve iz 6. člena EKČP oziroma prvega odstavka 23. člena Ustave RS.
Nekaj letni zastoj v postopku ni odločilni vzrok za nastanek škode. Glavni razlog za neizpolnitev tožnikove terjatve s strani njegovega dolžnika je od 30. 9. 2010 dalje njegova insolventnost, kar pa ne izhaja iz sfere toženke.
Tožnikova terjatev na plačilo odškodnine zoper toženko še ni zapadla, saj stečajni postopek nad njegovim dolžnikom še ni zaključen. Zato ni mogoče ugotoviti, kakšna je višina tožnikove škode. Višino tožnikove škode bo namreč mogoče ugotoviti šele, ko bo stečajni postopek zaključen in bo znano, koliko je (bo) tožnik v stečajnem postopku prejel.
sklenitev sodne poravnave v nepravdnem postopku – umik tožbe – ustavitev postopka – odločitev o stroških postopka
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je povrnitev pravdnih stroškov toženke naložilo tožniku, saj ta ni ne navedel ne izkazal, da je toženec izpolnil zahtevek.
OZ člen 1012, 1022. ZFPPIPP člen 221a – 221g. ZGD-1 člen 55.
poroštvena izjava – stečaj glavnega dolžnika – postopek poenostavljene prisilne poravnave
Po določilu drugega odstavka 1022. člena OZ zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti. Porok zato odgovarja upniku za ves znesek svoje obveznosti.
Po določilu 221.a člena ZFPPIPP se vodi postopek poenostavljene prisilne poravnave nad gospodarsko družbo, ki se po drugem odstavku 55. člena ZGD-1 razvršča med mikro družbe in nad podjetnikom, ki ustreza merilom iz prve ali druge alineje drugega odstavka 55. člena ZGD-1. Iz nadaljnjih določb zakona, ki ureja postopek poenostavljene prisilne poravnave (221.a do 221.g), ne izhaja, da bi procesna določila, ki urejajo postopek poenostavljene prisilne poravnave, določala drugačno postopanje glede razmerja med upnikom in porokom, kot je urejeno v drugem odstavku 1022. člena OZ, niti to ne izhaja iz samega drugega odstavka 1022. člena OZ.
ZPP člen 157, 158, 158/1, 163, 163/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 378. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
stroški postopka – povračilo stroškov postopka – izpolnitev zahtevka – umik tožbe – povod za tožbo – kršitev pravice do izjave – kontradiktornost v pritožbenem postopku
V skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP je tožnik upravičen do povračila pravdnih stroškov, če toženka med pravdo izpolni zahtevek, tožnik pa tožbo umakne takoj, ko toženka zahtevek izpolni. To pravilo ima izjemo. V skladu s 157. členom ZPP toženka ni dolžna povrniti pravdnih stroškov tožniku, če za tožbo ni dala povoda.
O povodu za tožbo govorimo takrat, ko lahko tožnik na podlagi toženkinega ravnanja pred pravdo sklepa, da bo potrebna sodna intervencija za varstvo njegovih interesov.
Da predstavlja znesek 5.000,00 EUR, ki je bil plačan ob prijavi, (zgolj) del vplačane are, izhaja ne le iz pogodbe ampak tudi iz razpisnih pogojev (21. odstavek IV. člena razpisa 2008) oziroma iz (v notarskem zapisu podanih) splošnih pogojev prodaje SV 1361/08. V devetem členu slednjih je jasno določeno, da znaša ara 10% cene po prodajni pogodbi in da se ob prijavi za nakup stanovanja vplačani znesek všteje v aro.