ZPP člen 318. ZDR člen 73, 73/4, 128, 129. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Sloevnije člen 65, 67.
zamudna sodba – sprememba delodajalca – plačilo razlike plače – dodatek za delovno dobo
Iz navedb v tožbi izhaja, da se je tožeča stranka najprej zaposlila pri družbi A. d.o.o. za nedoločen čas na delovnem mestu kuharski pomočnik, kasneje pa je družba A. d.o.o. prenehala z opravljanjem dejavnosti, njeno dejavnost in delavce pa je prevzela tožena stranka. Tožnica je s toženo stranko nato sklenila novo pogodbo o zaposlitvi na istem delovnem mestu, z istimi nalogami in v istih prostorih. Tožeča stranka je v tožbi jasno in določno navedla razloge, ki kažejo na prenos. Namen 73. člena ZDR, ki je v spornem obdobju veljal, je v zagotavljanju nepretrganosti delovnih razmerij, ki obstajajo v okviru gospodarske enote, neodvisno od spremembe delodajalca. Pravice in obveznosti tožeče stranke iz pogodbe o zaposlitvi pri družbi A. d.o.o. in druge pravice iz delovnega razmerja po samem zakonu preidejo na delodajalca prevzemnika. Poseben dogovor o prevzemu delavcev zato ni nujen pogoj za prenos njihovih delovnih razmerij na prevzemnika. Prav tako zaradi prenosa ni bilo treba sklepati novih pogodb o zaposlitvi, če pa so bile sklenjene, pa to ne pomeni, da zaradi tega ni šlo za prenos po 73. členu ZDR. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi 73. člena ZDR pravilno štelo, da je tožena stranka prevzela delavce družbe A. d.o.o., kar pomeni, da so nanjo prešle tudi vse pravice in obveznosti, ki jih je imela tožeča stranka na dan prenosa pri družbi A. d.o.o..
stvarna pristojnost - pristojnost okrožnega sodišča - vrednost spornega predmeta
Novejša sodna praksa sledi stališču pravne teorije, da je pri uveljavljanju več zahtevkov v isti tožbi pri tipični odškodninski pravdi treba šteti, da gre za isto pravno in dejansko podlago, kadar vsi zahtevku izvirajo iz istega historičnega (škodnega) dogodka, za obstoj iste podlage pa zadošča ugotovitev, da so vsi uveljavljani zahtevki odškodninsko pravne narave.
Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 1, 77. ZKolP člen 1, 6, 6/3. ZOR člen 358. OZ člen 333. ZTPDR člen 87, 87/3. ZDR/90 člen 118. Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS člen 4.
Pravni prednik predlagateljice je bil eden od podpisnikov na strani delodajalcev. Njegov odstop od KPPN ni pomenil prenehanja veljavnosti KPPN za ostale podpisnike, saj niso odstopili delodajalci kot stranka kolektivne pogodbe, ampak le eden od podpisnikov na strani delodajalcev, zato kolektivna pogodba ni prenehala veljati za ostale podpisnike.
Strankam ni mogoče odreči pravice do odpovedi kolektivne pogodbe tudi, če zakon tega ne določa izrecno ali v sami kolektivni pogodbi niso izrecno navedeni pogoji, roki in način odpovedi. Drugačno stališče je v nasprotju s svobodo kolektivnega pogajanja.
Glede veljavnosti odstopa od kolektivne pogodbe je potrebno upoštevati dejstvo, da sta do uveljavitve ZKolP veljali določbi 86. in 87. člena ZTPDR, ki je v 3. odstavku 87. člena med drugim določal tudi, da se kolektivna pogodba objavi v uradnem glasilu, s čimer se zagotavlja načelo javnosti. KPPN je bila objavljena v Uradnem listu RS in je stopila v veljavo osmi dan po objavi, predlagateljica pa bi morala tudi odstop od kolektivne pogodbe objaviti v Uradnem listu RS in tako seznaniti zainteresirano javnost, da je od KPPN odstopila in da ta zanjo ne velja več.
vračilo preveč izplačane plače – neupravičena obogatitev – ničnost pogodbe
Tožencu je bila v spornem obdobju napačno določena in izplačana plača, in sicer je bilo plačno nesorazmerje napačno odpravljeno med 20. in 22. plačnim razredom, pravilno pa bi bilo med 18. in 22. plačnim razredom. Razlike za odpravo nesorazmerij osnovnih plač bi pravilno morale biti višje in posledično osnovna plača za obračun nižja, zato bi moral toženec v spornem obdobju prejemati nižjo plačo. Skladno z določbo 3. odstavka 3. člena ZSPJS je pogodbeno določilo, ki določa, da je javni uslužbenec upravičen do višje plače, kot je zakonsko določena, nično in zato nima pravnega učinka. Tožena stranka je tako na podlagi ničnega pogodbenega določila, izpolnila nekaj, česar ni bila dolžna in ima zato pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj. Zato določbe 191. člena OZ v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti. Tožnik kot javni uslužbenec lahko prejel plačo le v višini, kot jo določa zakon oziroma podzakonski akti ali kolektivne pogodbe, zato mora višjo izplačano plačo, kot je določena z zakonom, vrniti.
Sklicevanje pritožnice, da je storilec spregledal potek preizkusne dobe šestnajstih mesecev ter da je čakal na ustrezen poziv, ni okoliščina, ki bi predstavljala opravičljiv razlog za neizpolnitev obveznosti. V postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se od storilca pričakuje aktivno sodelovanje ter vestno in dosledno izpolnjevanje obveznosti, katerih kršitev ima za posledico preklic odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006825
KZ-1 člen 86, 86/11.
opravljanje dela v splošno korist
Pritožbeno sodišče ponavlja, da je obsojenec nezmožnost opravljanja dela v splošno korist zaradi odvzema prostosti v času od 10.11.2014 do 18.4.2015 povzročil sam, saj je kaznivo dejanje storil v času, ko bi lahko opravljal delo v splošno korist, naloženo mu v tej zadevi.
pogodba o delu – izdelava stopnic – spor majhne vrednosti – druga pripravljalna vloga – nesporno dejstvo
Četudi v drugi pripravljalni vlogi (v njej lahko tožena stranka le odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi, četrti odstavek 452. člena ZPP) in ob zaslišanju toženec omenja drugačno izvedbo stopnic, glede na trditveno podlago toženca prvostopenjsko sodišče ni imelo nobenih razlogov, da bi se opredeljevalo do tega, med pravdnima strankama očitno nespornega, dejstva.
spor majhne vrednosti – sprememba tožbe – nasprotovanje spremembi tožbe – pogoji za dopustitev spremembe kljub nasprotovanju – načelo ekonomičnosti
Med določbami ZPP, ki veljajo za spore majhne vrednosti, ni posebnega pravila o spremembi tožbe. To pomeni, in slednje je enotno sprejeto v sodni praksi in teoriji, da je tudi v sporu majhne vrednosti sprememba tožbe dopustna.
Sodišče prve stopnje je presodilo, da ni smotrno, da se sprememba tožbe dopusti, ker bi to pomenilo nedovoljeno širjenje trditvene podlage tožeče stranke in izigravanje institutov, ki so v sporih majhne vrednosti namenjeni zagotavljanju ekonomičnosti in pospešitve postopka. To niso kriteriji za oceno smotrnosti v smislu prvega odstavka 185. člena ZPP, oziroma ne morejo biti razlog, da se sprememba tožbe ne dopusti.
Načelo ekonomičnosti konkretnega postopka (spora majhne vrednosti) ne more povsem prevladati nad splošnim načelom ekonomičnosti, ki zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in se dokončno reši spor.
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep (da se pooblaščenca tožene stranke kaznuje z denarno kaznijo v znesku 150,00 EUR) izdalo na podlagi ugotovitve, da so navedbe pooblaščenca tožene stranke v odgovoru na pritožbo dejansko žaljive do zastopnika tožeče stranke. Zavzelo je stališče, da so navedbe: „Pritožba tožnice je zgovorna sama zase in dobro ponazarja splošno stanje, v katerem smo.“, „Take pritožbe dejansko še nisem videl. Čestitamo!“ ter „P.S.: Zdaj mi postaja jasno, zakaj pristojno ministrstvo namerava ukiniti pooblaščenca tožnice.“, podal negativne vrednostne ocene o ravnanju in delu zastopnika tožeče stranke, ker se je slednja pritožila zoper sodbo le v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških. Stališče sodišča prve stopnje, da so citirane navedbe pooblaščenca tožene stranke žaljive do zakonitega zastopnika tožeče stranke v tolikšni meri, da ga je treba kaznovati z denarno kaznijo po določbah prvega odstavka 109. člena in tretjega do sedmega odstavka 11. člena ZPP, ni pravilno. Kljub ostremu izražanju kritike zoper ravnanje zakonitega zastopnika tožeče stranke navedene navedbe pooblaščenca tožene stranke ne predstavljajo negativne vrednostne ocene o ravnanju in delu zastopnika tožeče stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je ukinila delovno mesto „pooblaščenec za izvajanje ZPPDFT“ (ki ga je pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zasedala tožnica) in uvedla novo delovno mesto „pooblaščenec za skladnost poslovanja in izvajanje ZPPDFT“ v pravni službi. Gre za spremembo organizacijske narave, ki pa sama po sebi še ne utemeljuje odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici. Ob tem je pomembno, kaj konkretno je takšna organizacijska sprememba pomenila za delovno mesto, za katero je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Če je tožena stranka le spremenila naziv delovnega mesta v „pooblaščenec za skladnost poslovanja in izvajanje ZPPDFT“ in ga umestila v pravno službo, ostale naloge pa so v večjem delu ostale nespremenjene, kot to zatrjuje tožnica, kljub spremenjeni sistemizaciji in ukinitvi delovnega mesta in ustanovitvi novega ni bil podan utemeljen odpovedni razlog.
ZST-1 člen 11, 11/1, 13, 13/4. ZBPP člen 13, 13/2.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – delna oprostitev plačila sodne takse in obročno plačilo sodne takse – občutno zmanjšamnje sredstev za preživljanje – premoženjsko stanje – finančno stanje – likvidnostno stanje – nevezanost na sklep o taksni oprostitvi iz drugega postopka
Ugotovljeno premoženjsko in finančno stanje in višina sodne takse, ki mora biti plačana v tem postopku, ne daje podlage za zaključek, da s plačilom sodne takse ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljata pritožnika. Ker dohodek na družinskega člana pomembno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (577,62 EUR), pogoji za oprostitev plačila sodne takse v celoti sicer niso podani, bi pa plačilo dolžne takse v zahtevani višini in enkratnem znesku po presoji pritožbenega sodišča občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se preživljata, zato ju je delno oprostilo plačila sodne takse in za tako znižano takso odobrilo obročno plačilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0084955
OZ člen 649, 664, 664/2. ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 286, 286b.
gradbena pogodba – pasivna legitimacija – skupno premoženje zakoncev – solidarna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – jamčevanje za napake – grajanje napak – dokazovanje – dokazna ocena – predlog za postavitev izvedenca – nepostavitev izvedenca – grajanje procesnih kršitev
Višje sodišče ne sledi pritožničinemu naziranju, ki vztraja, da je odločilno, da toženka ni podpisala Pogodbe o kratkoročnem blagovnem kreditu št. 1/2010. Odločilno je, da je toženka podpisala gradbeno pogodbo in da so bila dogovorjena gradbena dela izvršena, ne pa plačana (v vtoževanem obsegu). Neutemeljena je torej pritožbena navedba, da se toženka „ni zavezala“ za plačilo obveznosti. Za plačilo izvedbe gradbenih del se je namreč zavezala s podpisom Gradbene pogodbe. Kasnejši odlog plačila je bil naknadno dogovorjen (v njeno korist).
sklenitev sodne poravnave v nepravdnem postopku – umik tožbe – ustavitev postopka – odločitev o stroških postopka
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je povrnitev pravdnih stroškov toženke naložilo tožniku, saj ta ni ne navedel ne izkazal, da je toženec izpolnil zahtevek.
ZD člen 130, 130/3, 141, 141/1, 141/2, 219. SPZ člen 43, 95. URS člen 33, 67, 67/2.
postopek v primeru neznanih dedičev - izročitev zapuščine pristojnemu organu - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - pravica do dedovanja - dedna pravica - dediščinska tožba - rok za vložitev tožbe - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverni lastniški posestnik - pravni položaj dobrovernega lastniškega posestnika
Zahteva po ustrezni uravnoteženosti položaja dedičev prvega dednega reda, ki se v zapuščinskem postopku niso priglasili k dedovanju, in položaja države, ki ji je bilo po ugotovitvi, da ni dedičev, izročeno zapustnikovo premoženje s sodno odločbo, daje podlago za sklep, da za tožbo iz tretjega odstavka 130. člena ZD velja le objektivni desetletni rok za uveljavitev pravice do dediščine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080146
ZPP člen 8, 14. ZKP člen 157.
odškodninska odgovornost – identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo
Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca (14. člen ZPP) tudi glede dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.
ZFPPIPP člen 18, 172, 172-1, 200, 200/4, 221d, 221d/4, 221e, 221f, 221f/1, 221f/2. ZGD-1 člen 527.
poenostavljena prisilna poravnava – glasovanje – ožje povezane osebe – povezane družbe
Osebe, naštete v 18. členu ZFPPIPP ne morejo imeti položaja ožje povezane osebe z dolžnikom, ki je pravna oseba. Upnik ima lahko v skladu z določbo četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP položaj ožje povezane osebe z dolžnikom le v primeru, če je dolžnik podjetnik – fizična oseba.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0079625
OZ člen 924, 924/1, 937, 937/2.
zavarovalna pogodba - obvezno avtomobilsko zavarovanje - kasko zavarovanje - obročno plačevanje premije - plačilo premije po sklenitvi pogodbe - prometna nesreča - obveznost izplačila zavarovalnine - dan začetka zavarovanja - odmik pogodbe od zakonskih določb
Ker je bilo ugotovljeno, da je bilo plačilo premije dogovorjeno po sklenitvi pogodbe, začne obveznost zavarovalnice teči na dan, v pogodbi določen kot dan začetek zavarovanja.
S pritožbenimi trditvami, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo klavzule, navedene na polici, iz katere izhaja, da šteje dogovor o obročnem plačilu premije z zapadlostjo obroka po datumu sklenitve zavarovalne police za dogovor o takojšnjem plačilu prvega obroka premije, tožena stranka ne more uspeti. Zavarovalna pogodba se sme odmakniti samo od tistih zakonskih določb o zavarovalni pogodbi, v katerih je to izrecno dopustno, ter od tistih, ki pogodbenikom omogočajo ravnati tako, kakor hočejo, zato je sklicevanje na avtonomijo urejanja pogodbenih razmerij neutemeljeno.
minimalen trk vozil – nihajna poškodba vratne hrbtenice – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina za strah – povrnitev premoženjske škode – tuja nega in pomoč – pomoč družinskih članov – pravica do povračila škode – odločitev o stroških postopka – uspeh strank – ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini – stroški izvedenca
Pravilno je izhodišče prvostopenjskega sodišča, temelječe na sodni praksi v podobnih škodnih primerih, da najprej izvedenec cestnoprometne stroke izračuna sile, ki so pri trčenju delovale na telo oškodovanca, nato pa izvedenec medicinske stroke poda mnenje o tem, ali in kakšne poškodbe so takšne sile lahko pustile na telesu oškodovanca.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno opredelilo namen instituta skrbnika zapuščine in pravilno povzelo stališče sodne prakse, ki pri izbiri osebe, primerne za začasnega skrbnika zapuščine terja, da je nepristranska do vseh dedičev in vredna zaupanja. Glede na dosedanji potek tega zapuščinskega postopka z izpodbijanim sklepom določena začasna skrbnica zapuščine tem kriterijem ne ustreza.
Povzemanje navedb strank ne predstavlja podlage za preizkus sodbe, pač pa dejanski in materialno pravni zaključki sodišča, zato obseg povzetih trditev strank na oceno obrazloženosti sodbe ne vpliva.
Pritožba se spretno izogiba priznanju, da svoje trditvene podlage tožeča stranka ni podprla niti z lastnimi dokazi in da ni prerekala navedb tožene stranke ter izpodbila njenih dokaznih predlogov kot bi morala skladno z določbo 212. člena ZPP, da bi uspela s svojim tožbenim zahtevkom.
Pri nakazilu ne nastane dvostransko obveznostno razmerje med strankami in ne nastopijo pravni učinki spremembe na strani upnika ali dolžnika, temveč gre za dvojno pooblastitev, na podlagi katerih se spremeni način izpolnitve obveznosti iz dolžniško upniškega razmerja med asignantom in asignaterjem. Zaradi asignacije asignantova obveznost do asignatarja ne preneha. Njegova obveznost preneha šele takrat, ko asignat opravi izpolnitev asignatarju. Vse do takrat je asignant še vedno zavezan asigantarju. Z izpolnitvijo asignacije ugasne (preneha) dvoje pravnih razmerij.
V obravnavanem primeru gre še za specifično obliko asignacije, in sicer asignacijo na dolg po 1045. členu OZ, o kateri govorimo, če je nakazilo izdano skladno z dogovorom iz temeljnega posla zaradi plačila dolga. Asignat je zavezan opraviti izpolnitev na podlagi zakona in ne na podlagi nakazila. Pravica zahtevati izpolnitev na podlagi zakona pa nastane s tem, ko je nakazilo izdano. Prav poplačilo po prodajni pogodbi je najpogosteje predmet asignacije na dolg, ko prodajalec že ob sklenitvi prodajne pogodbe pooblasti kupca, da namesto njemu plača njegovemu upniku iz posla (asignatarju), po katerem je prodajalec (asignant) dolžnik.