ZSpo člen 64. ZTLR člen 22, 22/1. SPZ člen 92, 98.
lastninjenje športnih objektov – športni objekti občinskega pomena – društvo – upravljanje športnih objektov – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – zemljišče v družbeni lastnini – gradnja na tujem svetu – pravica do posesti
Na zemljišču v družbeni lastnini ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice po pravilih o gradnji na tujem svetu, ne glede na to, ali je graditelj gradil zakonito in s pravico uporabe nepremičnine.
stroški postopka – vpogled v spis sedemkrat – odsotnost iz pisarne – pregled spisa – načelo vestnosti in poštenja – načelo smotrnosti
Prvostopenjsko sodišče je neutemeljeno priznalo stroške vseh sedmih pregledov spisa ter stroške odsotnosti iz pisarne in potne stroške. Tožeča stranka je upravičena do povračila stroškov, nastalih za enkraten pregled spisa, in sicer 50 točk za pregled spisa, dvakrat po 20 točk za odsotnost iz pisarne in potne stroške za pregled spisa.
DRUŽINSKO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081574
ZZZDR člen 129. ZBPP člen 46, 46/3. ZPP člen 214.
preživnina za mladoletnega sina – košarka – športna aktivnost – kurjava na drva – mesečna anuiteta kredita – brezplačna pravna pomoč – proračun Republike Slovenije
Prvo sodišče je pravilno ravnalo, ko je v okviru tožničinih materialnih zmožnosti od njene plače odštelo mesečno anuiteto kredita, vzetega za ureditev novega doma oziroma za reševanje stanovanjskega problema tožnice in treh otrok.
Toženec ni uspel s pritožbo, zato je dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka tožnice (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Te stroške je toženec dolžan povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, ker je tožnici bila v tem postopku odobrena brezplačna pravna pomoč (tretji odstavek 46. člena ZBPP).
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlog – kršitev pravil o vročanju – vročanje – vročanje pooblaščencu
Kadar ima stranka pooblaščenca, vroča sodišče sodna pisanja po določbi 137. člena ZPP in ne po določbah 142. člena ZPP, ki določajo osebno vročitev stranki.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusno obdobje – prevzem poroštvene obveznosti – višina dolga
Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje sodišču prve stopnje, da tudi ob upoštevanju vseh okoliščin danega primera, ni mogoče mimo dejstva, da je dolžničin dolg oziroma dolg, za plačilo katerega je zastavila svoje premoženje, tako visok, da ne opravičuje krajšega preizkusnega obdobja od petih let, ne glede na to, kdaj so nastale okoliščine, ki naj bi bile razlog za dolžničino trenutno finančno stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0080172
OZ člen 147, 147/1, 147/2, 965, 965/2. ZZasV člen 37, 37/2. ZPP člen 14. KZ člen 127, 135, 135/1.
odškodninska odgovornost – odgovornost za delavce – odgovornost delodajalca – odgovornost za škodo, ki izvira iz dejavnosti varovanja oseb – zasebno varovanje – ravnanje varnostnika – identično dejansko stanje – vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku – pravica zahtevati povrnitev škode neposredno od delavca – stopnja krivde – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – zavarovanje pred odgovornostjo – obvezno zavarovanje – direktna tožba – ugovori iz zavarovalne pogodbe – delo na črno – pogodba o zaposlitvi
Pravdno sodišče lahko ugotovi dejstva drugače kot kazensko sodišče, vendar le v okviru pravne kvalifikacije kaznivega dejanja, ki ga je ugotovilo kazensko sodišče.
napotitev na pravdo – dedna pravica – uveljavljanje dedne pravice v pravdi
Prav ima pritožba, ko navaja, da je mogoče dedno pravico v pravdi uveljavljati tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, kadar zapuščinsko sodišče o zahtevku za varstvo dedne pravice ni odločalo, ali pa je odločalo, a ni upoštevalo oziroma ni moglo upoštevati vseh relevantnih dejstev. Pravda ima torej korektivno funkcijo, dopustna pa je v z zakonom določenih primerih, med njimi tudi, če je zapuščinsko sodišče stranke napotilo na pravdo ali upravni postopek zaradi rešitve spornega dejanskega vprašanja, pa stranka v na razpolago danem roku tožbe ni vložila in je zato zapuščinsko sodišče nadaljevalo s postopkom ter ga končalo in je postal sklep o dedovanju pravnomočen.
solastnina – ureditev razmerij med solastniki – način uporabe solastne stvari – parkiranje na funkcionalnem zemljišču
Solastniki sicer urejajo razmerja glede uporabe solastne stvari s sporazumom, če tega ni, pa ga lahko nadomesti sodna odločba, kar jasno izhaja iz določbe 112. člena ZNP. Predmetna določba daje pritožniku kot solastniku funkcionalnega zemljišča možnost vložiti predlog v zvezi z načinom uporabe solastne stvari – parkiranjem na funkcionalnem zemljišču. V skladu z določbo 112. člena ZNP ima predlagatelj pravico do podrobnejše opredelitve uporabe, ki je sorazmerna deležem oz. določitve načina uporabe.
podizvajalska pogodba – pogodbena kazen za neizpolnitev stranske obveznosti – zapadlost terjatve – zastaranje tožbenega zahtevka – zmotna uporaba materialnega prava
Ker je bila tožba vložena šele 7. 4. 2015, je bila vložena po nastopu zastaranja, saj bi izvajalec, kot je pojasnjeno zgoraj, lahko že leta 2009 (ob predložitvi garancije) zahteval plačilo zadrževanih sredstev. Do vložitve tožbe (oziroma predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine) je torej že pretekel ne le zastaralni triletni rok iz 349. člena OZ, ampak tudi splošni zastaralni rok iz 346. člena OZ.
ZFPPIPP člen 221a. ZGD-1 člen 55, 55/2. ZGD-1I člen 12, 104, 104/1, 107.
predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo – dolžnik mikro družba – uporaba zakona o razvrstitvi v mikro družbe – merila za mikro družbe – novela ZGD-1l – prehodne določbe
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da izkazuje dolžnik po bilanci stanja in izkazu poslovnega izida čiste dohodke od prodaje v višini 1.566.316,00 EUR, vrednost aktive na dan 31. 12. 2015 znaša 864.068,00 EUR, v letu 2015 pa je bilo pri njem povprečno število delavcev 21,96. Ker je po drugem odstavku 55. člena ZGD-1 mikro družba tista družba, ki izpolnjuje vsaj dve od naslednjih meril: da povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10, da čisti prihodki od prodaje ne presegajo 700.000,00 EUR in da vrednost aktive ne presega 350.000,00 EUR, je ugotovilo, da dolžnik ne izpolnjuje nobenega od meril iz drugega odstavka 55. člena ZGD-1 za njegovo umestitev v mikro družbo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca – možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je podana kršitev po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj tožnica več kot 5 dni zaporedoma ni prišla na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestila delodajalca, čeprav bi to morala in mogla storiti. Zmotno pa je uporabilo materialno pravo s tem, ko je ugotovilo, da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama tega individualnega delovnega spora ni več mogoče, ker tožnica tožene stranke spornega dne ni obvestila o svoji odsotnosti. V predmetni zadevi pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 ni podan, saj ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče trditi, da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (te okoliščine so zlasti: da je tožnica delala z delovnim časom, krajšim od polnega, 4 ure dnevno, da je invalidka III. kategorije, da je bila večji del časa v bolniškem staležu, da je v vseh preteklih primerih odsotnosti zaradi bolniškega staleža toženi stranki pravilno in pravočasno javila svojo odsotnost, da je nadrejena, ob odsotnosti tožnice v spornem času smatrala, da je tožnica v bolniškem staležu). Tožena stranka tudi ni dokazala, da bi nesporočanje tožničine odsotnosti bistveno vplivalo na delovni proces pri toženi stranki. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
UZITUL člen 4, ODZ par. 1396, OZ člen 3, 341, 364, 419, 419/1, 421, 421/2. Zakon o razveljavitvi predpisov, izdanih pred 6. 4. 1941 in med sovražnikovo okupacijo člen 4. ZPP člen 421, 421/2, 351, 351/2.
odstop terjatve - pogodba o odkupu terjatev - obvestilo o odstopu terjatve - ugovori iz kritnega razmerja - enostranska izjava volje - pripoznava dolga - uporaba ODZ
Postopek cediranja terjatev je bil v primeru spornih pogodb specifičen, saj je dolžnik v njem sodeloval. Na osnutkih konkretnih pogodb je po tem, ko je pogodbe podpisal odstopnik terjatve. Podpisal izjavo, da bo točno določeno terjatev po pogodbi, s katero je seznanjen (v pogodbi je navedena št. računa, znesek terjatve, iz računa izhaja tudi pravna podlaga za njegovo izdajo), poravnal točno določenemu prevzemniku. Kot je v svoji odločbi navedlo že VS RS, je bil potreben samo še akcept prevzemnika terjatve. Pri takšnem postopku cediranja terjatev pa ni mogoče govoriti o nevtralnosti dolžnikovega položaja. Dolžnik je s podpisom izjave na (posamezni) pogodbi po oceni sodišča druge stopnje v razmerju do dobrovernega tretjega. Izrecno priznal obstoj (posamezne) terjatve po (posamezni) pogodbi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086148
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/11. ZKP člen 129a, 129a/5.
način izvršitve kazni zapora – nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Dveletni rok iz osmega odstavka 86. člena KZ-1 ni prekluzivni, temveč instrukcijski rok, določen z namenom, da obsojenec vendarle strnjeno opravlja določeno delo v splošno korist.
POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085868
ZPP člen 337, 339, 339/2, 339/2-8. ZPDS člen 8, 9.
sporazum – razlaga sporazuma – razdelitev premoženja – vzpostavitev etažne lastnine – dogovor o uporabi nepremičnine – zavrnitev dokaznih predlogov – nedovoljene pritožbene novote
Presoja, ali sta stranki z dogovorom razdelili skupno lastnino tako, da sta učinkovito oblikovali etažno lastnino, ali pa sta sklenili zgolj dogovor o uporabi nepremičnine, ki v solastninska razmerja, nastala s sklepom o dedovanju, ne posega.
Etažna lastnina ni učinkovito oblikovana, če eden izmed solastnikov ob odtujitvi svojega solastninskega deleža brez soglasja drugih določi, kaj njegov delež predstavlja v naravi, kot tudi ne, če je med solastniki sklenjen dogovor o uporabi solastnine.
Ključno je, da iz sporazuma ne izhaja, da z njim nastajata dve samolastniški stvari, kar zadošča za zavrnitev tožničinega zahtevka. Pritožnica ima sicer prav, da je treba sporazum razlagati v duhu časa, v katerem je nastal, in upoštevaje tedanjo sodno prakso, a ob tem zmotno meni, da sleherni tovrstni sporazum že predstavlja dogovor o vzpostavitvi etažne lastnine. Tudi ZPDS je razlikoval med trajnim preoblikovanjem solastnine v etažno lastnino in začasno razdelitvijo uporabe solastne stavbe. Kljub pravicam solastnikov do izključne posesti na posameznih delih stavbe gre v takih primerih z lastninskopravnega vidika še zmeraj za solastnino.
motenje posesti stvarne služnosti – zabitje lesenega kola med stranice vrat – vožnja s kmetijskimi stroji in priključki – širina zračnega prostora nad potjo – istovetnost tožbenega zahtevka – sprememba tožbenega zahtevka – tožbeni temelj – tožbeni predlog – širši obseg posestnega varstva – prekluzivni rok – posest pravice
Istovetnost tožbenega zahtevka je opredeljena s tožbenim temeljem in tožbenim predlogom. Sprememba enega ali drugega pomeni spremembo tožbe. Tožnik je v novem oziroma spremenjenem tožbenem predlogu zahteval širši obseg posestnega varstva, saj je motilnemu ravnanju iz osnovnega zahtevka dodal natančno navedbo kmetijskih strojev in priključkov. Takšno spremembo pa je podal po poteku prekluzivnega roka iz 32. člena SPZ, zato je odločitev prvega sodišča, ki je njegov zahtevek v točki II zavrnilo, pravilna.
V skladu s tretjim odstavkom 16. člena Statuta OZS lahko član izstopi iz članstva na podlagi pisno podane izjave o izstopu iz članstva. Vloži jo lahko kadarkoli med letom. Navedeno pomeni, da je treba izjavo posredovati Obrtno podjetniški zbornici Slovenije, tega pa tožena stranka ni dokazala.
Sodišče ni navedlo (le), da bi morala tožena stranka tožeči stranki poslati izstopno izjavo s priporočeno pošiljko. Navedlo je, da tožena stranka sodišču ni predložila dokaza o posredovanju te izjave, kar je pravilen zaključek, kot primer dokaza pa je navedlo potrdilo o priporočeni pošiljki, neposredno dostavo. Zgolj s predložitvijo izjave o izstopu tožena stranka vložitve le-te ni dokazala.
Za navidezno pogodbo je značilno zavestno razhajanje med voljo in izjavo. Tožnik, ki uveljavlja navideznost prodajne pogodbe, bi moral dokazati, da volja, izražena v (kupoprodajni) pogodbi, izrecno in zavestno ni ustrezala volji nobenega od njiju.
motenje posesti - samopomoč - relativno viciozna posest
Odrekanje ekonomskega interesa za posestno varstvo le zategadelj, ker se kasneje tožnik ni prijavil na razpis za novo najemno pogodbo, bi bilo nevzdržno, saj je varstvo posesti namenjeno ravno preprečevanju samovoljnega urejanja medsebojnih razmerij.
Toženec lahko v motenjski pravdi uspešno uveljavlja ugovor relativno viciozne posesti tožnika le, če so izpolnjeni vsi pogoji za dovoljeno samopomoč.
izvršilni stroški – stroški izvršitelja – zahteva za presojo obračuna stroškov izvršitelja – vložitev zahteve pri sodišču
Glede na to, da izvršilne stroške, kamor sodijo tudi stroški izvršitelja, najprej plača upnik, je tudi vprašanje pravilnosti obračuna plačila za delo in stroškov izvršitelja najprej predmet razmerja med upnikom in izvršiteljem. Če upnik pri izvršitelju ne vloži zahteve, da o obračunu odloči sodišče, velja obračun z iztekom 8-dnevnega roka od prejema za dokončnega, dokončni obračun pa je izvršilni naslov za izterjavo stroškov od upnika. Zato je treba zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, vložiti pri izvršitelju in ne neposredno pri sodišču.