stroški postopka – vpogled v spis sedemkrat – odsotnost iz pisarne – pregled spisa – načelo vestnosti in poštenja – načelo smotrnosti
Prvostopenjsko sodišče je neutemeljeno priznalo stroške vseh sedmih pregledov spisa ter stroške odsotnosti iz pisarne in potne stroške. Tožeča stranka je upravičena do povračila stroškov, nastalih za enkraten pregled spisa, in sicer 50 točk za pregled spisa, dvakrat po 20 točk za odsotnost iz pisarne in potne stroške za pregled spisa.
Kreditna pogodba ne vsebuje izjave, s katero bi se toženka zavezala, da bo izpolnila obveznosti glavnega dolžnika, in kjer je ta obveznost identificirana.
Zgolj podpis toženke na kreditni pogodbi ne predstavlja veljavne poroštvene izjave, enako velja za izpolnjen obrazec o osebnih podatkih solidarnega poroka.
Zgolj potrditev prisotnosti pri aktu sestavitve in podpisovanja listine za ustanovitev obveznosti porokov v zvezi z dolgom iz te listine ne zadošča.
Z zamudno sodbo sodišče o utemeljenosti zahtevka odloči na podlagi tožbenih navedb – zatrjevanih dejstev, ki se zaradi toženčeve pasivnosti štejejo za priznana in niso predmet dokazovanja.
Zaradi domneve, da so dejstva, ki jih zatrjuje tožeča stranka, priznana, dokazov ni treba izvajati in resničnosti navedb tožeče stranke ni treba preizkušati. Presoja eventualnega nasprotja med zatrjevanimi dejstvi in dokazi se ne sme preleviti v dokazovanje, s katerim bi se ovrglo ali dokazalo določeno dejstvo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086148
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/11. ZKP člen 129a, 129a/5.
način izvršitve kazni zapora – nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Dveletni rok iz osmega odstavka 86. člena KZ-1 ni prekluzivni, temveč instrukcijski rok, določen z namenom, da obsojenec vendarle strnjeno opravlja določeno delo v splošno korist.
Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11.
status zemljišča ob podržavljenju – komunalno opremljeno stavbno zemljišče – komunalno neopremljeno stavbno zemljišče – priklop na vodovodno omrežje
Za ugotovitev, ali je mogoče vsa podržavljena zemljišča komunalno opremiti brez večjih stroškov, niti ni potrebno dokazovanje z izvedencem, ampak lahko organ ali pa stranka pridobi podatke o komunalni opremljenosti od javnih podjetij, ki upravljajo z vodovodnim omrežjem.
Pritožnik po pravnomočnosti obtožnice (niti v pritožbi) ni navedel nobene nove okoliščine, ki bi utemeljevala dodatno obrazložitev oziroma ponovno presojo, zato ne more čuditi, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ponovilo razloge, ki jih je zapisalo v zadnjem sklepu z dne 29.7.2016, kar posebej velja za razloge, ki se nanašajo na ponovitveno nevarnost obtoženca, neogibnosti pripora in njegovo sorazmernost.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0085890
SZ-1 člen 110. ZPP člen 137, 145. ZNP člen 37.
vročitev pisanj pooblaščencu – vabilo pooblaščenca na narok – sprememba naslova odvetniške pisarne – sporočilo spremembe naslova – fikcija vročitve – neprofitno stanovanje – določitev najemnika – izselitev iz stanovanja – prenehanje zunajzakonske skupnosti – sklenitev najemne pogodbe po razvezi zakonske zveze – zloraba pravice
Odvetnica bi morala sodišču, pred katerim teče postopek, sporočiti spremembo svojega naslova, ne zadošča le obvestilo odvetniški zbornici.
Če sta zakonca oz. partnerja živela v najemniškem stanovanju, naj se po razpadu zakonske oz. partnerske skupnosti zagotovi rešitev stanovanjskega vprašanja tistemu od njiju, čigar problem je nerešen oz. vsaj bolj pereč. Če se zakonca oz. partnerja o tem ne moreta sporazumeti, lahko zahtevata odločitev o tem od sodišča. Gre torej za pravico, ki jo lahko uveljavita drug proti drugemu. To pravico lahko udejanita le za njen pravi namen, kar logično pomeni, do jo lahko uveljavita v nekem časovnem okviru, ki je vezan na razpad njune zveze oz. skupnosti.
Če ob razpadu zveze stanovanjski problem ne nastopi, ker se eden od partnerjev npr. sam odseli in te pravice ni uveljavljal, je ne more uveljavljati po desetih letih, ko denimo izve, da bo partner, ki je ostal v najemniškem stanovanju, to razmerje prekinil, saj je očitno, da stanovanja ob razpadu zveze ni nujno potreboval. Drugačno razumevanje bi pomenilo zlorabo te pravice.
ZD člen 62, 76, 78, 99, 101, 101/1. ZOR člen 51, 52. OZ člen 1060. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
oporočno dedovanje – oporoka – neveljavnost oporoke – ničnost – rok za izpodbijanje oporoke – sosporništvo – ugovor pasivne legitimacije – dopolnitve oporoke – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – dejansko stanje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivi razlogi
Zapustnik ni zavezan celotne oporoke napraviti v isti listini, torej na enem kosu papirja, temveč je vsebina lahko zapisana na več listih. Ker zakon ne zahteva, da bi bilo razpolaganje s premoženjem za primer smrti storjeno v enem pravnem poslu, je dopustno, da oporočitelj oporočno besedilo tudi dopolnjuje. Razni dostavki, dodatki in dopolnila niso prepovedani, seveda pa morajo biti tudi ti sestavljeni v eni izmed oblik, ki jih zakon predpisuje za veljavnost oporoke. Gre torej za novo oporoko, katere vsebina pa je le v dopolnitvi predhodne oporoke. S kasneje dodanim besedilom lahko tako oporočitelj denimo razpolaga z novo pridobljenim premoženjem, posamezna določila oporoke razveljavi ali pa delitev premoženja podrobneje določi. V kolikor je vsebina listin komplementarna in v tesni medsebojni zvezi, je šteti, da predstavlja enovito izjavo poslednje volje. Pri tem ni bistveno, ali so posamezne listine nastale v večjem časovnem razmaku.
ZSpo člen 64. ZTLR člen 22, 22/1. SPZ člen 92, 98.
lastninjenje športnih objektov – športni objekti občinskega pomena – društvo – upravljanje športnih objektov – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – zemljišče v družbeni lastnini – gradnja na tujem svetu – pravica do posesti
Na zemljišču v družbeni lastnini ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice po pravilih o gradnji na tujem svetu, ne glede na to, ali je graditelj gradil zakonito in s pravico uporabe nepremičnine.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 20. ZZZZDR člen 116, 116/1, 120.
pravica do družinskega življenja – roditeljska pravica staršev – alkoholizem – odvzem roditeljske pravice – biološki starši – rejniki
Prvo sodišče je obširno povzelo ugotovitve strokovnih delavk ter izvedencev psihologa in psihiatrinje, nato pa tudi na podlagi njihovih ugotovitev zaključilo, da ni realnih možnosti za vrnitev A. v matično družino. Takšna odločitev posledično narekuje prekinitev začasnega ukrepa namestitve v rejništvo in trajnejšo ureditev razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085872
ZPP člen 337. OZ člen 83.
leasing – pogodba o finančnem leasingu – odstop od pogodbe – predhodno vprašanje – litispendenca – pogodba o finančnem leasingu za osebno vozilo – prepoved dajanja vozila v uporabo tretji osebi – skrbnost leasingojemalca – razlaga pogodbe – nejasna določila – nedovoljene pritožbene novote – potrebni stroški
Ker gre za odločitev o predhodnem vprašanju, sodišče v tej pravdi nanjo ni vezano v smislu litispendence, se je pa na razloge iz omenjenih odločb utemeljeno sklicevalo kot na primerljivo sodno prakso.
Toženka je imela možnost, da ob sklenitvi leasing pogodbe zaprosi za izdajo soglasja za uporabo vozila tudi njenemu izvenzakonskemu partnerju. Če tega ni zahtevala, bi glede na izrecna pogodbena določila morala ravnati tako skrbno, da do uporabe s strani tretjih oseb ne bi prišlo. Tretji pa so vsi, ki niso pogodbene stranke, med njimi tudi izvenzakonski partner.
Ker je bil račun tožeče stranke pri SDK lahko zaprt le zaradi prisilnih predpisov, je zmotno stališče tožeče stranke, da bi ji morala tožena stranka račun vrniti. Ne more pa držati niti njena trditev, da je račun tožeče stranke, ki ga je vodila SDK, še vseskozi blokiran ter da je v deblokadi računa videti protipravnost državnega organa.
Tožeča stranka ni podala nobenih trditev o tem, da poslovnega računa pri banki nima zato, ker bi ji ga onemogočal odpreti kakšen od državnih organov, za delo katerih odgovarja Republika Slovenija v skladu s prvim odstavkom 26. člena Ustave RS.
UZITUL člen 4, ODZ par. 1396, OZ člen 3, 341, 364, 419, 419/1, 421, 421/2. Zakon o razveljavitvi predpisov, izdanih pred 6. 4. 1941 in med sovražnikovo okupacijo člen 4. ZPP člen 421, 421/2, 351, 351/2.
odstop terjatve - pogodba o odkupu terjatev - obvestilo o odstopu terjatve - ugovori iz kritnega razmerja - enostranska izjava volje - pripoznava dolga - uporaba ODZ
Postopek cediranja terjatev je bil v primeru spornih pogodb specifičen, saj je dolžnik v njem sodeloval. Na osnutkih konkretnih pogodb je po tem, ko je pogodbe podpisal odstopnik terjatve. Podpisal izjavo, da bo točno določeno terjatev po pogodbi, s katero je seznanjen (v pogodbi je navedena št. računa, znesek terjatve, iz računa izhaja tudi pravna podlaga za njegovo izdajo), poravnal točno določenemu prevzemniku. Kot je v svoji odločbi navedlo že VS RS, je bil potreben samo še akcept prevzemnika terjatve. Pri takšnem postopku cediranja terjatev pa ni mogoče govoriti o nevtralnosti dolžnikovega položaja. Dolžnik je s podpisom izjave na (posamezni) pogodbi po oceni sodišča druge stopnje v razmerju do dobrovernega tretjega. Izrecno priznal obstoj (posamezne) terjatve po (posamezni) pogodbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0085514
OZ člen 9, 9/1, 95, 95/1, 125, 125/1, 131, 131/1, 587.
poslovni prostor – stroški upravljanja in obratovanja – najemna pogodba – odškodnina – aktivna stvarna legitimacija – načelo relativnosti obligacijskih razmerij – pacta sunt servanda – izpodbojnost – zmota – pobotni ugovor
Najemna pogodba ustvarja pravice in obveznosti zgolj med strankama (prvi odstavek 125. člena OZ). Na temelju najemne pogodbe torej najemnica ne more od na tej pogodbi neudeležene tretje osebe zahtevati ničesar. Ker je tretja oseba v tej zadevi tožeča stranka, torej ne more zahtevati odškodnine od tožeče stranke.
Neveljavnosti pogodbe zaradi obstoja izpodbojnega razloga ni mogoče uveljavljati zgolj z ugovorom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0085895
ZDen člen 25, 72. ZOR člen 376, 376/1.
napaka v denacionalizacijskem postopku – odškodninski zahtevek – zastaranje – zastaranje odškodninske terjatve – seznanitev z nastankom škode – vračilo premoženja v naravi – obveznice SOD – pretrganje zastaralnega roka – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – odškodnina zaradi vrnitve v nadomestni obliki – odškodnina zaradi izgube nadomestila
Ker gre za odškodnino zaradi izgube nadomestil za uporabo, ki bi sicer kot uporabnina zapadala sukcesivno po mesecih vse do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, ta zahtevek v celoti nedvomno še ni zastaral.
Škoda zaradi nemožnosti vračila v naravi je nastala že, ko vrnitev v naravi ni bila več pravno mogoča, saj od tega trenutka tožniki z uveljavljeno obliko denacionalizacije niso mogli uspeti. To se je zgodilo, ko je bilo lastninjenje obeh zavezancev, ki je vključevalo tudi sporni nepremičnini, končano. Ko so tožniki izvedeli za nemožnost vrnitve v naravi, si z vztrajanjem pri taki obliki vračanja niso mogli podaljševati zastaralnega roka in jim je moral biti znan in določljiv tudi obseg škode.
ZFPPIPP člen 221a. ZGD-1 člen 55, 55/2. ZGD-1I člen 12, 104, 104/1, 107.
predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo – dolžnik mikro družba – uporaba zakona o razvrstitvi v mikro družbe – merila za mikro družbe – novela ZGD-1l – prehodne določbe
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da izkazuje dolžnik po bilanci stanja in izkazu poslovnega izida čiste dohodke od prodaje v višini 1.566.316,00 EUR, vrednost aktive na dan 31. 12. 2015 znaša 864.068,00 EUR, v letu 2015 pa je bilo pri njem povprečno število delavcev 21,96. Ker je po drugem odstavku 55. člena ZGD-1 mikro družba tista družba, ki izpolnjuje vsaj dve od naslednjih meril: da povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10, da čisti prihodki od prodaje ne presegajo 700.000,00 EUR in da vrednost aktive ne presega 350.000,00 EUR, je ugotovilo, da dolžnik ne izpolnjuje nobenega od meril iz drugega odstavka 55. člena ZGD-1 za njegovo umestitev v mikro družbo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca – možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je podana kršitev po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj tožnica več kot 5 dni zaporedoma ni prišla na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestila delodajalca, čeprav bi to morala in mogla storiti. Zmotno pa je uporabilo materialno pravo s tem, ko je ugotovilo, da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama tega individualnega delovnega spora ni več mogoče, ker tožnica tožene stranke spornega dne ni obvestila o svoji odsotnosti. V predmetni zadevi pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 ni podan, saj ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče trditi, da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (te okoliščine so zlasti: da je tožnica delala z delovnim časom, krajšim od polnega, 4 ure dnevno, da je invalidka III. kategorije, da je bila večji del časa v bolniškem staležu, da je v vseh preteklih primerih odsotnosti zaradi bolniškega staleža toženi stranki pravilno in pravočasno javila svojo odsotnost, da je nadrejena, ob odsotnosti tožnice v spornem času smatrala, da je tožnica v bolniškem staležu). Tožena stranka tudi ni dokazala, da bi nesporočanje tožničine odsotnosti bistveno vplivalo na delovni proces pri toženi stranki. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0080172
OZ člen 147, 147/1, 147/2, 965, 965/2. ZZasV člen 37, 37/2. ZPP člen 14. KZ člen 127, 135, 135/1.
odškodninska odgovornost – odgovornost za delavce – odgovornost delodajalca – odgovornost za škodo, ki izvira iz dejavnosti varovanja oseb – zasebno varovanje – ravnanje varnostnika – identično dejansko stanje – vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku – pravica zahtevati povrnitev škode neposredno od delavca – stopnja krivde – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – zavarovanje pred odgovornostjo – obvezno zavarovanje – direktna tožba – ugovori iz zavarovalne pogodbe – delo na črno – pogodba o zaposlitvi
Pravdno sodišče lahko ugotovi dejstva drugače kot kazensko sodišče, vendar le v okviru pravne kvalifikacije kaznivega dejanja, ki ga je ugotovilo kazensko sodišče.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusno obdobje – prevzem poroštvene obveznosti – višina dolga
Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje sodišču prve stopnje, da tudi ob upoštevanju vseh okoliščin danega primera, ni mogoče mimo dejstva, da je dolžničin dolg oziroma dolg, za plačilo katerega je zastavila svoje premoženje, tako visok, da ne opravičuje krajšega preizkusnega obdobja od petih let, ne glede na to, kdaj so nastale okoliščine, ki naj bi bile razlog za dolžničino trenutno finančno stanje.
smrtna poškodba delavca pri nevarni dejavnosti delodajalca – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – obešanje zastavic pred trgovskim centrom z dvižno košaro – denarna odškodnina zaradi smrti bližnjega – smrt sina – smrt brata – posredni oškodovanci – razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti – dejanje neposrednega oškodovanca – nepričakovanost dejanja – merilo skrajne skrbnosti
Ker zavarovanec toženke (delodajalec) takšnega postopanja ni mogel pričakovati, ne preprečiti, saj je bilo ravnanje neposrednega oškodovanca v nasprotju z njegovim izrecnim navodilom, se je zavarovalnica uspela razbremeniti objektivne odškodninske odgovornosti.