predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi – zavrženje predloga – pravočasnost – pogoj nekrivde
Odločitev sodišča v posamezni zadevi ni odvisna od uspeha dokazovanja v drugi zadevi. Sodišče na odločitve v drugih zadevah, čeprav naj bi obravnavala enako dejansko stanje, ni vezano. Le če bi šlo za obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP, torej za odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju, na katero je civilno sodišče vezano, pa je nato pozneje bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena.
Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga, če so ta dejstva oziroma dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku, to je praviloma do zaključka prvega naroka ali najkasneje do konca glavne obravnave. Dejstva in dokazi so torej morali v času sojenja že obstajati.
Tožeča stranka je tista, ki mora dokazati udeležbo toženca v sporni prometni nezgodi ter njegovo kršitev zavarovalne pogodbe.
V tej zadevi je toženec vsa dejstva, ki so jih ugotovili policisti v javni listini, izpodbijal in zatrjeval, da so neresnična, zato je dokazno pravilo iz prvega odstavka 224. člena ZPP o domnevi resničnosti vsebine listine prenehalo veljati, kar pa seveda ne vpliva na dokazno vrednost te listine v primerjavi z ostalimi dokazi.
stroški postopka – vpogled v spis sedemkrat – odsotnost iz pisarne – pregled spisa – načelo vestnosti in poštenja – načelo smotrnosti
Prvostopenjsko sodišče je neutemeljeno priznalo stroške vseh sedmih pregledov spisa ter stroške odsotnosti iz pisarne in potne stroške. Tožeča stranka je upravičena do povračila stroškov, nastalih za enkraten pregled spisa, in sicer 50 točk za pregled spisa, dvakrat po 20 točk za odsotnost iz pisarne in potne stroške za pregled spisa.
dolžnost preživljanja – višina preživnine – določitev preživninske obveznosti – razporeditev preživninskega bremena – potrebe otroka – neenakopraven položaj otrok
Res je, da so toženčevi dohodki nižji od tožničinih – zaradi brezposelnosti prejema denarno nadomestilo v višini 679,86 EUR bruto oz. 532,11 EUR neto. Vendar pa je treba po drugi strani upoštevati tudi dejstvo, da s hčerko ni pripravljen vzpostaviti stika, kar pomeni, da je celotno breme vzgoje in skrbi na tožnici. To pravno pomembno dejstvo je sodišče pri odmeri preživnine ustrezno upoštevalo. Zato je treba pritrditi razlogovanju prvega sodišča, da ima toženec realno več prostega časa – dopoldne in popoldne – v katerem lahko pridobiva zaslužek. Prvenstvena dolžnost staršev je, da skrbijo za preživljanje svojih otrok, in v to so dolžni vlagati nadpovprečne napore.
Z zamudno sodbo sodišče o utemeljenosti zahtevka odloči na podlagi tožbenih navedb – zatrjevanih dejstev, ki se zaradi toženčeve pasivnosti štejejo za priznana in niso predmet dokazovanja.
Zaradi domneve, da so dejstva, ki jih zatrjuje tožeča stranka, priznana, dokazov ni treba izvajati in resničnosti navedb tožeče stranke ni treba preizkušati. Presoja eventualnega nasprotja med zatrjevanimi dejstvi in dokazi se ne sme preleviti v dokazovanje, s katerim bi se ovrglo ali dokazalo določeno dejstvo.
USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0075368
OZ člen 178, 183. URS člen 35, 39.
objava sodbe ali popravka - denarna odškodnina pravni osebi - okrnitev ugleda pravne osebe - osebnostna pravica pravne osebe - svoboda izražanja - tehtanje pravic - protipravnost - namen izjave - novinar - medij - dokazna ocena
Nedopustna je diskreditacija drugega v svojo korist ali v korist tretjega. Sodišče prve stopnje je v zadnjem odstavku 13. točke obrazložitve ravno to tudi poudarilo in sicer, da bi tožnik uspel, če bi dokazal, da je toženec zavestno ali vsaj zaradi malomarnosti objavil tiste trditve o tožniku, za katere se je sicer izkazalo, da so neresnične. Ker pa tega ni dokazal, je v celotnem kontekstu in v okoliščinah konkretnega primera ocenilo določene, sicer neresnične trditve kot nepomembne in neodločilne oziroma kot take, da z njimi tožena stranka ni okrnila ugleda tožnika.
Pritrjuje sicer sodišče druge stopnje pritožnici, da ima za zaščito svojih interesov vso pravico biti slišana, saj ima tudi sama ustavno pravico do svobode izražanja, vendar je v konkretnem primeru očitno ni v zadostni meri in na pravilen način izkoristila.
UZITUL člen 4, ODZ par. 1396, OZ člen 3, 341, 364, 419, 419/1, 421, 421/2. Zakon o razveljavitvi predpisov, izdanih pred 6. 4. 1941 in med sovražnikovo okupacijo člen 4. ZPP člen 421, 421/2, 351, 351/2.
odstop terjatve - pogodba o odkupu terjatev - obvestilo o odstopu terjatve - ugovori iz kritnega razmerja - enostranska izjava volje - pripoznava dolga - uporaba ODZ
Postopek cediranja terjatev je bil v primeru spornih pogodb specifičen, saj je dolžnik v njem sodeloval. Na osnutkih konkretnih pogodb je po tem, ko je pogodbe podpisal odstopnik terjatve. Podpisal izjavo, da bo točno določeno terjatev po pogodbi, s katero je seznanjen (v pogodbi je navedena št. računa, znesek terjatve, iz računa izhaja tudi pravna podlaga za njegovo izdajo), poravnal točno določenemu prevzemniku. Kot je v svoji odločbi navedlo že VS RS, je bil potreben samo še akcept prevzemnika terjatve. Pri takšnem postopku cediranja terjatev pa ni mogoče govoriti o nevtralnosti dolžnikovega položaja. Dolžnik je s podpisom izjave na (posamezni) pogodbi po oceni sodišča druge stopnje v razmerju do dobrovernega tretjega. Izrecno priznal obstoj (posamezne) terjatve po (posamezni) pogodbi.
OZ člen 3, 15, 86, 239, 239/1. S kupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 5, 5/1, 5/3. Splošni pogoji in splošna tarifa za javno priobčitev fonogramov in sekundarno radiodifuzno oddajanje fonogramov.
kršitev avtorske sorodne pravice - plačilo nadomestila za uporabo fonogramov - uporaba tarife - dejavnost diskotek
Tarifni del Skupnega sporazuma o višini nadomestil za uporabo varovanih del ne velja za dejavnost diskotek.
Stroške stanovanja (upravnika, komunale, elektrike …, razen stroškov rezervnega sklada, ki jih je dolžan plačati (so)lastnik), je dolžan plačevati tisti, ki to koristi, torej toženec. Tožnica je izkazala, da je stroške (toženca) plačala, zato jih sedaj od njega utemeljeno zahteva.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0085889
ZOZP člen 41. OZ člen 150, 151.
obvezno zavarovanje v prometu – nezavarovano vozilo – zavarovalno združenje – regres zavarovalnega združenja – povrnitev izplačane odškodnine – povrnitev premoženjske škode – odškodninska odgovornost lastnika vozila – nevozno vozilo – privolitev v vožnjo – nevarna stvar – odgovornost za škodo od nevarne stvari – protipravnem odvzem nevarne stvari imetniku – soprispevek oškodovanca – zastaranje regresnega zahtevka
Zastaranje regresnega zahtevka začne teči po izplačilu odškodnine, to je 25. 2. 2011, in splošni petletni zastaralni rok do vložitve tožbe še ni potekel.
Toženec z ničemer ni dokazal, da je bil dovolj skrben pri hrambi ključev osebnega avta, zlasti ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da bi moral mladoletnemu sinu onemogočiti dostop do ključev osebnega avtomobila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0080172
OZ člen 147, 147/1, 147/2, 965, 965/2. ZZasV člen 37, 37/2. ZPP člen 14. KZ člen 127, 135, 135/1.
odškodninska odgovornost – odgovornost za delavce – odgovornost delodajalca – odgovornost za škodo, ki izvira iz dejavnosti varovanja oseb – zasebno varovanje – ravnanje varnostnika – identično dejansko stanje – vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku – pravica zahtevati povrnitev škode neposredno od delavca – stopnja krivde – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – zavarovanje pred odgovornostjo – obvezno zavarovanje – direktna tožba – ugovori iz zavarovalne pogodbe – delo na črno – pogodba o zaposlitvi
Pravdno sodišče lahko ugotovi dejstva drugače kot kazensko sodišče, vendar le v okviru pravne kvalifikacije kaznivega dejanja, ki ga je ugotovilo kazensko sodišče.
Izpodbojna tožba zaradi prikrajšanja nujnega deleža ima le relativne učinke.
Izročilna pogodba, s katero se izročitelj po 546. členu OZ zaveže, da bo svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem izročil in razdelil svoje premoženje, ustvarja obveznost le za izročitelja. Kadar pa si izročitelj v skladu s 551. členom OZ v pogodbi pridrži zase posamezne pravice, med pogodbenima strankama nastane dvostransko vzajemno obligacijsko razmerje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca – možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je podana kršitev po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj tožnica več kot 5 dni zaporedoma ni prišla na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestila delodajalca, čeprav bi to morala in mogla storiti. Zmotno pa je uporabilo materialno pravo s tem, ko je ugotovilo, da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama tega individualnega delovnega spora ni več mogoče, ker tožnica tožene stranke spornega dne ni obvestila o svoji odsotnosti. V predmetni zadevi pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 ni podan, saj ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče trditi, da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (te okoliščine so zlasti: da je tožnica delala z delovnim časom, krajšim od polnega, 4 ure dnevno, da je invalidka III. kategorije, da je bila večji del časa v bolniškem staležu, da je v vseh preteklih primerih odsotnosti zaradi bolniškega staleža toženi stranki pravilno in pravočasno javila svojo odsotnost, da je nadrejena, ob odsotnosti tožnice v spornem času smatrala, da je tožnica v bolniškem staležu). Tožena stranka tudi ni dokazala, da bi nesporočanje tožničine odsotnosti bistveno vplivalo na delovni proces pri toženi stranki. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 20. ZZZZDR člen 116, 116/1, 120.
pravica do družinskega življenja – roditeljska pravica staršev – alkoholizem – odvzem roditeljske pravice – biološki starši – rejniki
Prvo sodišče je obširno povzelo ugotovitve strokovnih delavk ter izvedencev psihologa in psihiatrinje, nato pa tudi na podlagi njihovih ugotovitev zaključilo, da ni realnih možnosti za vrnitev A. v matično družino. Takšna odločitev posledično narekuje prekinitev začasnega ukrepa namestitve v rejništvo in trajnejšo ureditev razmerja.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0080106
ZFPPIPP člen 417, 417a, 417c. ZD člen 9, 128, 219. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1.
smrt stranke med postopkom – nadaljevanje postopka z dediči – zapuščina brez dedičev – kaduciteta – lastnina Republike Slovenije – izročitev zapuščine pristojnemu organu – obvestitev Republike Slovenije o zapuščini brez dedičev – stečaj zapuščine brez dedičev – zahteva za prenos zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev – omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu
Ker zapuščinsko sodišče ni odločilo, kdo je dedič in tudi ne, da gre za zapuščino brez dediča, je preuranjena odločitev, da se postopek nadaljuje proti Republiki Sloveniji, ki je v zapuščinskem postopku priglasila in pridobila zapuščino na podlagi 128. člena ZD. Če bo zapuščinsko sodišče odločilo, da dedičev ni, bo zapuščina prešla po 9. členu ZD na Republiko Slovenijo, ki bo tedaj odgovarjala za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja in bo morala vstopiti v pravdo namesto med pravdo umrle druge tožene stranke. RS lahko odkloni prevzem zapuščine brez dedičev, če zahteva v zapuščinskem postopku, da se zapuščina brez dedičev prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev, in v roku, kot ga določa ZFPPIPP, vloži predlog za začetek stečaja zapuščine brez dediča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0085895
ZDen člen 25, 72. ZOR člen 376, 376/1.
napaka v denacionalizacijskem postopku – odškodninski zahtevek – zastaranje – zastaranje odškodninske terjatve – seznanitev z nastankom škode – vračilo premoženja v naravi – obveznice SOD – pretrganje zastaralnega roka – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – odškodnina zaradi vrnitve v nadomestni obliki – odškodnina zaradi izgube nadomestila
Ker gre za odškodnino zaradi izgube nadomestil za uporabo, ki bi sicer kot uporabnina zapadala sukcesivno po mesecih vse do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, ta zahtevek v celoti nedvomno še ni zastaral.
Škoda zaradi nemožnosti vračila v naravi je nastala že, ko vrnitev v naravi ni bila več pravno mogoča, saj od tega trenutka tožniki z uveljavljeno obliko denacionalizacije niso mogli uspeti. To se je zgodilo, ko je bilo lastninjenje obeh zavezancev, ki je vključevalo tudi sporni nepremičnini, končano. Ko so tožniki izvedeli za nemožnost vrnitve v naravi, si z vztrajanjem pri taki obliki vračanja niso mogli podaljševati zastaralnega roka in jim je moral biti znan in določljiv tudi obseg škode.
ZIZ člen 29b, 29b/5, 42, 42/2. ZPP člen 117, 117/4. dokument : VSM0023110.
ugovor po izteku roka - domneva umika - pritožba zoper sklep o umiku - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Glede na določila četrtega odstavka 117. člena ZPP mora predlagatelj, če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje.
- Ker je dolžnica vložila ugovor, ki ni bil sposoben za obravnavanje, je njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje nedopusten in ga je treba zavreči.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti stečajnega dolžnika – preizkusno obdobje – stečajna masa – prejemki, izvzeti iz stečajne mase – otroški dodatek – potni stroški
Otroški je dodatek prejemek, ki je izvzet iz stečajne mase. Zato ne sodi v osnovo za izračun zneska prejemkov, ki po prvem odstavku 393. člena ZFPPIPP spadajo v stečajno maso, saj se po navedeni določbi pri izdaji sklepa o izterjavi stalnih prejemkov stečajnega dolžnika upoštevajo le tisti stalni prejemki, ki spadajo v stečajno maso.
Da je znesek prejemkov, ki bi ob upoštevanju izločitev ali omejitev iz drugega ali tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP lahko spadali v stečajno maso, okoliščina, ki lahko vpliva na določitev dolžine preizkusnega obdobja, potrjuje določba osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP.