podjemna pogodba – odstop od pogodbe – vračilo predplačila – dodatni rok za izpolnitev
Pravdni stranki sta rok izpolnitve obveznosti določili s pogodbo, pri čemer pa tožnik ni dokazal upravičenega razloga za odstop od pogodbe zaradi zamude tožene stranke z izpolnitvijo.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085098
SZ-1 člen 24, 24/5. OZ člen 1018, 1028. ZFPPIPP člen 252, 408, 408/1, 408/2. ZPP člen 318.
obratovalni stroški – neplačilo obratovalnih stroškov s strani najemnika – plačilo obveznosti s strani lastnika – subsidiarno poroštvo – prehod upnikovih pravic na poroka – subrogacija – regresni zahtevek lastnika – pravica zahtevati povračilo od dolžnika – osebni stečaj toženca – pravdna sposobnost – nastanek terjatve po začetku osebnega stečaja – učinkovanje stečajnega postopka – učinkovanje odpusta obveznosti – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe
Ne zahteva se, da se sporni dolg izterja iz stečajne mase oziroma da bi toženca zastopal zakoniti zastopnik (stečajni upravitelj), saj ne gre za terjatev, ki bi nastala do začetka stečajnega postopka in na katero bi učinkoval začetek stečajnega postopka (252. člen ZFPPIPP). Na takšno terjatev pa tudi odpust obveznosti po prvem in drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP ne učinkuje.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080159
SPZ člen 66, 66/1, 70, 70/2. ZPP člen 359, 362. ZNP člen 125.
delitev solastne stvari – način delitve – fizična delitev stvari – upravičen interes – izplačilo razlike v vrednosti – prepoved spremembe na slabše
Upoštevanje vsebinskega in vrednostnega vidika je narekovalo, da se je najprej dodelilo solastnikom tiste nepremičnine, za katere so izrecno izrazili interes (katerih vrednost je nižja od vrednosti njihovega solastninskega deleža pred delitvijo), nato pa razdelilo preostale nepremičnine tako, da so v čim manjši meri presegale vrednost njihovega solastniškega deleža. Zaradi opisanega načina delitve nepremičnin je lahko posamezni solastnik dobil tudi nepremičnino, za katero ni izrazil prevzemnega interesa ali je celo izrecno nasprotoval njeni dodelitvi. Če te možnosti ne bi bilo, smoter postopka razdružitve solastnine, ki je v popolnem prenehanju solastnine, pogosto ne bi bil dosežen.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na premičnini – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – izročitev v posest – traditio brevi manu – predmeti v najetih prostorih
S kasnejšim nakupom škarij, do katerega je prišlo še pred rubežem, je nastal položaj iz prve alineje tretjega odstavka 60. člena SPZ, ko se izročitev premičnine šteje za opravljeno s sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izročitve (traditio brevi manu).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080145
OZ člen 2, 50, 50/1, 50/2, 284. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
kupoprodajna pogodba – kmetijska zemljišča – sprememba namembnosti – realna cena – skupen namen pogodbenikov – prenos lastninske pravice – zavarovanje dolga – poplačilo dolga – navideznost pogodbe – prikrita pogodba
Toženci niso zmogli dokaznega bremena, da kupoprodajna pogodba, na kateri tožnik temelji svoj tožbeni zahtevek (zahteva kupnino, dogovorjeno s kupoprodajno pogodbo), predstavlja navidezno pogodbo. Niso dokazali obstoja dolga tožnika, v zavarovanje (in poplačilo) katerega je bila (po trditvi tožencev) sklenjena navidezna pogodba.
Zakon izrecno določa, kako se izpodbija dolžnikovo pravno dejanje. Izpodbijati ga je mogoče s tožbo ali z ugovorom (prvi odstavek 259. člena OZ), pri čemer se izpodbojna tožba vloži zoper tretjega, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje.
pristojnost - objektivni kriterij - subjektivni kriterij - gospodarski spor - civilni spor - spor o pristojnosti - plačilo odvetniških storitev
V konkretnem primeru gre za spor zaradi neplačila računa odvetniških storitev, v katerem je tožeča stranka odvetnik, zato nista izpolnjena niti subjektivni niti objektivni kriterij, skladno s katerima bi se navedeni postopek lahko vodil po pravilih postopka v gospodarskih sporih. Gre torej za civilno zadevo, za obravnavanje katere je glede na vrednost spornega predmeta, ki ne presega 20.000,00 EUR, stvarno in krajevno pristojno okrajno sodišče.
zavarovanje AO plus – poškodba vratne hrbtenice – stroški zdravljenja v zdravilišču
Določba 174. člena Obligacijskega zakonika (OZ) govori o povrnitvi „stroškov zdravljenja in drugih potrebnih stroškov“. Materialnopravno pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da stroški bivanja v zdravilišču, kjer je bil tožnik na terapijah, niso izdatek, ki bi ga moral kriti sam, temveč potreben strošek, ki ga je dolžna kriti toženka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0084831
OZ člen 148. ZVPSBNO člen 4, 15, 16, 21. URS člen 23, 26.
povrnitev škode – odškodninska odgovornost države za ravnanje sodnika – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Iz izčrpno ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je izvršilna sodnica odločala po vrstnem redu glede na čas vložitve predloga za izvršbo, da zadeva ni veljala za prednostno, a se je zaradi nenehnih urgenc in ugovorov dejansko obravnavala kot taka, ter da sta dolžnica in njen pooblaščenec izkoristila vse procesne možnosti, ki so jima bile na voljo, kar je odločanje o zadevi podaljševalo. Pritožbeno sodišče se nadalje strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da sodnici ni mogoče očitati kršitve procesnih pravil in pomanjkanja profesionalne skrbnosti.
obročno plačilo sodne takse - odlog plačila sodne takse - pravna oseba - plačilo takse kot procesna predpostavka za meritorno obravnavanje
Za pravne osebe je mogoča taksna oprostitev torej le za vloge, pri katerih je plačilo sodne takse procesna predpostavka za njihovo meritorno obravnavanje, mednje, kot je bilo že obrazloženo, pa sodba ne sodi.
Zaradi posledic poškodbe čeljusti ima tožnik še vedno težave z odpiranjem ust, pri grizenju trde hrane, ne more maksimalno odpreti ust, pri večini obrokov čuti bolečino, oteženo je trdo hrano in težje grize. Vse to pri njem vzbuja duševne bolečine, saj njegovo življenje ni več tako kvalitetno kot prej. Gre za vsakodnevne večkratne omejitve, ki jih bo tožnik občutil do konca življenja, pri čemer je še relativno mlad (rojen leta 1972). Pravična odškodnina iz tega naslova - naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je 2.500,00 EUR.
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 251. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročanje – osebni stečaj – stečajni upravitelj
Ker je sodišče prve stopnje tožbo vročilo toženki, namesto stečajnemu upravitelju, vročitev tožbe ni bila pravilno opravljena, zato niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - poseg v pravico do zasebnosti - enotna odškodnina - kršitev osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti
Toženec je s sporno izjavo posegel v tožnikovo čast in dobro ime. Izražanje mnenj predsednika Komisije in njegove izjave v javnosti pa imajo tudi zato, ker ta razpolaga s številnimi podatki, ki so zaupni, drugačen pomen, kot izjave novinarjev. Zagotovo imajo večjo težo in se v javnosti štejejo za bolj verodostojne. Njegove vrednostne sodbe, ki so povezovale tožnika z afero, so predstavljale protipraven poseg v tožnikovo osebnostno pravico.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080799
ZIZ člen 58, 272. OZ člen 183. ZPOmK-1 člen 63a, 63b. URS člen 22.
prepoved dejanj nelojalne konkurence - začasna odredba - prepoved dajanja izjav - varstvo ugleda in dobrega imena - škoda - razpis naroka - vročanje vloge v odgovor
S korespondenco verjetno izkazano sporočanje je po svoji vsebini in naravi takšno, da objektivno gledano samo po sebi z verjetnostjo škodi ali utegne škodovati ugledu in poslovanju upnice.
Ker je navedena škoda že po svoji naravi težko nadomestljiva, je kljub temu, da upnica navedene škode v predlogu za izdajo začasne odredbe ni kvantificirala v denarnem znesku, podala dovolj trditev, da je nastanek tovrstne škode mogoče verjetno ugotoviti.
ZD člen 214, 214/3. ZPP člen 307, 392, 393, 393/1.
dedni dogovor – sodna poravnava – zmota – subjektivni rok
Ker je pritožnica mnenja, da je dedni dogovor sklenila in podpisala v zmoti in ni bila pozorna na zapisano, ji pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je za njegovo izpodbijanje po določbi 392. člena ZPP pravno sredstvo le posebna tožba za razveljavitev, ker ima dedni dogovor vse učinke sodne poravnave.
ZFPPIPP člen 47, 339, 339/1, 341, 341/7, 341/7-1, 341/7-2, 341/7-3. ZPP člen 11.
prodaja premoženja - sklep o prodaji - način prodaje - pogoji prodaje - formalni preizkus - vsebinski preizkus - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - namenska razlaga - gramatikalna razlaga - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov - zloraba postopka - zloraba pravice
Sodišče mora pred izdajo sklepa o soglasju k prodajni pogodbi (med drugim) preveriti, če je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji. To ne pomeni, da se sodišče omeji zgolj na presojo vsebine pogodbe in sklepa o prodaji, pač pa, da presoja potek prodaje kot celote. Le pravilno izveden postopek prodaje je namreč lahko v skladu s sklepom o prodaji.
ZVOP-1 člen 74. KZ-1 člen 54, 204, 204/1. Ustava člen 38.
videonadzor - načelo sorazmernosti - pravica do zasebnosti - pravica do varstva zasebne lastnine - zakonitost dokaza
Pridobljena dokumentacija o izvajanju video nadzora res ni bila brezhibna, vendar se je tudi do teh ugotovljenih pomanjkljivosti prvo sodišče ustrezno opredelilo ob uporabi načela sorazmernosti med pravico do zasebnosti in pravico do zasebne lastnine oziroma varnosti. Taki razlogi tudi po oceni pritožbenega sodišča prepričajo kljub ugotovljenim hibam, ki so jih oškodovane družbe odpravljale v nekaterih primerih, kot to točno navaja pritožba, šele po storjenih kaznivih dejanjih.
končanje postopka osebnega stečaja – sklep o končanju postopka osebnega stečaja – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – vročanje – spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti – rok za pritožbo – prava neuka stranka – dolžnost pouka o možnosti odpusta obveznosti – položaj upravitelja
Ker potrdilo o izvršljivosti ni bilo neutemeljeno izdano, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dolžnikov predlog za njegovo razveljavitev. Na ta zaključek ne more vplivati dolžnikovo zdravstveno stanje ali dejstvo, da naj bi bil prava neuka stranka.
Dobri in skrbni stečajni upravitelji poučijo dolžnika o možnosti vložitve predloga za odpust obveznosti, kar predstavlja primer dobre prakse stečajnih upraviteljev, vendar pa jim zakon te dolžnosti izrecno ne nalaga. Sploh pa odsotnost take poučitve nima posledic za pravilnost končanja postopka osebnega stečaja oziroma za pravilnost izdaje potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 403, 403/1, 405, 405/2, 405/5. ZPP člen 7, 212, 339, 339/1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – trditveno in dokazno breme – sklicevanje upnika na navedbe upravitelja – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upnik se ne more sklicevati na trditve upravitelja, ne da bi jih samostojno podal, zlasti pa ne tokrat, ko upravitelj tovrstnega ugovora sploh ni vložil (le nakazal je možnost, da bi ga lahko!). Upravitelj je organ postopka (prvi odstavek 97. člena ZFPPIPP) in ima samostojno upravičenje za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti. Tako kot ima na drugi strani tudi upnik povsem samostojno upravičenje do vložitve ugovora (glej prvi odstavek 403. člena ZFPPIPP). Oba pa v tem okviru (okviru zatrjevanega ugovornega razloga) nosita samostojno trditveno in dokazno breme.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0085518
ZPP člen 7, 8, 212, 458, 458/1. ZPreZP-1 člen 14, 14/1, 14/2. OZ člen 83, 615, 615/1.
spor majhne vrednosti – najemna pogodba – molče obnovljena najemna pogodba - nadomestilo stroškov izterjave – trditvena podlaga – protispisnost – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožeča stranka je v svoji prvi pripravljalni vlogi z dne 25. 3. 2016 trdila, da je podaljšanje najemnega razmerja v skladu z njihovo vsakodnevno poslovno prakso. Nadalje je trdila, da tožena stranka najetega viličarja ni vrnila v skladu s pogodbo (3. 9. 2015), temveč šele 7. 9. 2015, zato ga je očitno potrebovala in uporabljala tudi po izteku dogovorjenih dveh dneh najema. Navedena trditvena podlaga, upoštevaje priznanje tožene stranke v ugovoru zoper sklep o izvršbi, da je najeti viličar uporabljala tudi še dne 4. 9. 2015 (kar je po izteku pogodbeno dogovorjenih dveh dneh najema), kot je to tudi ugotovilo sodišče prve stopnje, po oceni pritožbenega sodišča zadošča za uporabo določbe o molče obnovljenem najemnem razmerju iz 615. člena OZ. Navedeno določilo OZ določa, da se najem molče obnovi, če najemnik po preteku časa, za katerega je bila sklenjena najemna pogodba, še naprej uporablja stvar, najemodajalec pa temu ne nasprotuje. Šteje se, da je sklenjena nova najemna pogodba za nedoločen čas, z enakimi pogoji kot prejšnja (prvi odstavek 615. člena OZ). Upoštevaje ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka najeti viličar uporabljala tudi še 4. 9. 2015, in upoštevaje določila Splošnih pogojev, ki so bila sestavni del sporne najemne pogodbe, da se trajanje najema konča z dnem, ko se najeti viličar fizično nahaja pri najemodajalcu, je bilo navedeno najemno razmerje 4. 9. 2015 molče obnovljeno in nato končano oziroma odpovedano z vrnitvijo viličarja dne 7. 9. 2015.
Nadomestilo stroškov izterjave je določeno v pavšalnem znesku 40,00 EUR (drugi odstavek 14. člena ZPreZP-1) in predstavlja približek stroškov, ki bi jih imela tožeča stranka, če bi za pripravo obvestila o zamudi najela pooblaščenca odvetnika. Za uporabo navedene določbe oziroma pridobitev pravice do nadomestila stroškov izterjave zadostuje nastanek dolžnikove zamude (prvi odstavek 14. člena ZPreZP-1). Zato tožeči stranki ni treba zatrjevati in dokazovati elementov odškodninske odgovornosti, kot tudi ne dejanske višine stroškov izterjave.