Okoliščina, da nasprotni udeleženec biva v hiši in da nima drugih možnosti, kjer bi lahko bival, ni zakonski razlog, ki bi preprečeval civilno delitev solastne stvari.
V sodni praksi je ustaljeno stališče, da odločitev, naj vsaka stranka krije svoje stroške postopka, ni vedno posledica matematičnega izračuna o polovičnem uspehu vsake pravdne stranke, temveč določba drugega odstavka 154. člena ZPP s predpisanim standardom upoštevanja vseh okoliščin primera omogoča, da se ustrezno ovrednotijo tudi drugi dejavniki.
izdelava plavalnega ribnika s potočkom – izdelava škarpe – obračun opravljenih del – vrednost del – znižanje plačila – pravočasno grajanje napak
Vrednost del je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi izvedenskega mnenja, ki pravilno upošteva predvidene cene in ocenjene vrednosti del, povezanih z izdelavo škarpe (drugi odstavek 642. člena OZ).
Toženec se je tožbenemu zahtevku upiral tudi z materialnopravnim ugovorom za znižanje plačila (drugi odstavek 635. člena OZ). Pogoj za to, da se ta ugovor lahko uveljavlja, je pravočasno grajanje napak izvršenega posla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0085938
ZPP člen 216, 216/1. OZ člen 619.
podjemna pogodba – višina dolga – dokazno breme – obseg opravljenih gradbenih del – prosti preudarek
Tožnik bi moral z računom dokazati, da je nabavil zatrjevano količino cevi, z gradbenim dnevnikom (ali kakšnim drugim zanesljivim dokaznim sredstvom) pa, da je takšno količino cevi tudi dejansko vgradil. Tega ni storil; da navedene zahteve v tem primeru objektivno ni bilo mogoče izpolniti, niti poskušal ni pojasniti.
OZ člen 12, 54, 54/1, 92, 252, 252/1, 252/3, 421, 421/1, 421/2, 425, 425/1, 425/2. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8.
odstop terjatve – odstop terjatve namesto izpolnitve – ugovor aktivne legitimacije – pogodbena odškodninska odgovornost – ugovor zastaranja – sklenitev krovne pogodba – ustna sklenitev pogodbe – sporazum o bistvenih sestavinah pogodbe – indici o sklenitvi pogodbe – kršitev izvedbene pogodbe – dolžnost opredelitve sodišča do strankinih navedb – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da tožnik odgovornost toženke utemeljuje tudi s trditvami o pogodbeni odškodninski odgovornosti. Ker zastaranja terjatve za škodo, ki je nastala s kršitvijo pogodbene obveznosti, ne ureja prvi ampak tretji odstavek 252. člena OZ, bo moralo sodišče prve stopnje ob ponovnem odločanju ugovor zastaranja presojati tudi ob upoštevanju te določbe.
Pritožnik v zvezi s povzetimi trditvami v pritožbi najprej opozarja, da se sodišče prve stopnje z vprašanjem, ali je bila med odstopnico in toženko v aprilu 2007 res sklenjena veljavna krovna pogodba in kakšna je bila njena vsebina, sploh ni ukvarjalo, čeprav bi se moralo. Pritožbeno sodišče mu pritrjuje, saj gre za odločilno dejstvo. Odločilno je zato, ker je ugotovitev, da je bila pogodba (veljavno) sklenjena, predpogoj, da je mogoče sploh govoriti o njeni kršitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060380
OZ člen 346, 766, 776, 776/1. ZPP člen 163, 163/3.
pooblastilo odvetniku – sprejem pooblastila – mandatna pogodba – pogodba o naročilu – neomejeno pooblastilo – pravica prenosa pooblastila na tretjo osebo – povrnitev potrebnih stroškov – zastaranje terjatve na povrnitev stroškov – začetek teka obresti – odločanje o stroških s posebnim sklepom – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz vsebine pooblastila 20. 7. 2000 izhaja, da je pooblastilo neomejeno in lahko tožnica po lastni izbiri in po potrebi pooblašča druge osebe za posamezna opravila ali celotne postopke, za katere je pooblaščena. To pomeni, da je tožnica lahko pooblastila druge osebe tudi za posamezna opravila, ki so povezana z denacionalizacijskim in zapuščinskim postopkom. Tožnica je bila torej za pridobitev podatkov za vložitev denacionalizacijske zahteve upravičena pooblastiti odvetnika.
ZDR-1 člen 84, 87, 89, 92, 114, 114/1, 114/2, 114/2-3, 226. ZDR člen 90a, 114.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – starejši delavci
Tožnik ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (18. 3. 2014) ni bil varovana kategorija delavcev pred odpovedjo po 114. členu ZDR-1. V njegovem primeru varstvo po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 ni veljalo, ker je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s toženo stranko že izpolnjeval pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu (kar pomeni, da je šlo za primer iz 3. alineje drugega odstavka 114. člena ZDR-1). Tožnik (rojen 13. 1. 1955) je namreč že ob podpisu pogodbe s toženko, to je 1. 5. 2011, dopolnil 55 let in je glede na določbe tedaj veljavnega ZDR po 201. členu ZDR kot starejši delavec užival posebno varstvo, vključno s posebnim pravnim varstvom pred odpovedjo po prvem odstavku 114. člena ZDR.
Ob zaposlitvi tožnika pri toženi stranki v letu 2011, ni šlo za prehod tožnika k drugemu delodajalcu oziroma za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu pod pogoji iz 90.a člena tedaj veljavnega ZDR. To pa pomeni, da za tožnika ne velja izjema iz 3. alineje drugega odstavka 114. člena ZDR-1 in da tožnik v času podaje izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni užival posebnega varstva pred odpovedjo kot delavec pred upokojitvijo. Posebno varstvo bi za tožnika veljalo le, če bi se pri toženi stranki kot starejši delavec zaposlil potem, ko bi mu prejšnji delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi in bi sprejel ustrezno zaposlitev za nedoločen čas pri drugem delodajalcu (toženi stranki), ki bi se zavezal, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih v smislu 90.a člena ZDR, ki ustreza 92. členu ZDR-1.
odškodninska odgovornost delodajalca – trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Do trpinčenja tožnice na delovnem mestu oziroma nadlegovanja v smislu 7. člena ZDR-1 oziroma 6.a člena ZDR ni prišlo (o tožnici in njenem zdravstvenem stanju se ni govorilo z namenom trpinčenja; v dokaznem postopku niso bile potrjene tožničine navedbe o domnevnih govoricah o tem, da naj bi tožnica slabše dojemala stvari,...), zato ni podana odškodninska odgovornost tožene stranke iz tega naslova.
pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju – položaj stranke v zapuščinskem postopku – uveljavljanje pravic iz zapuščine – zapustnikov upnik – zapustnikov dolžnik – zavezanec za vrnitev denacionaliziranega premoženja – zavrženje pritožbe
Pritožničin položaj denacionalizacijske zavezanke je istovrsten položaju zapustnikovega dolžnika. Ker tako kot on tudi Občina ne uveljavlja pravic iz zapuščine, nima položaja stranke v zapuščinskem postopku in posledično tudi ne pravice vložiti pritožbo bodisi zoper sklep o postavitvi skrbnika zapuščine bodisi zoper sklep o dedovanju.
podjemna pogodba – odstop od pogodbe – vračilo predplačila – dodatni rok za izpolnitev
Pravdni stranki sta rok izpolnitve obveznosti določili s pogodbo, pri čemer pa tožnik ni dokazal upravičenega razloga za odstop od pogodbe zaradi zamude tožene stranke z izpolnitvijo.
Zaradi posledic poškodbe čeljusti ima tožnik še vedno težave z odpiranjem ust, pri grizenju trde hrane, ne more maksimalno odpreti ust, pri večini obrokov čuti bolečino, oteženo je trdo hrano in težje grize. Vse to pri njem vzbuja duševne bolečine, saj njegovo življenje ni več tako kvalitetno kot prej. Gre za vsakodnevne večkratne omejitve, ki jih bo tožnik občutil do konca življenja, pri čemer je še relativno mlad (rojen leta 1972). Pravična odškodnina iz tega naslova - naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je 2.500,00 EUR.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo – opravičljivi razlogi
Okoliščini, da v hiši biva več oseb, ki imajo isti nabiralnik, in da je mati prvotožene stranke obvestili o sodnih pošiljkah najverjetneje vrgla v peč, nista opravičljiva razloga za zamudo pri vložitvi odgovora na tožbo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0085513
ZIZ člen 62, 62/2, 256, 256/2, 257, 257/1. ZPP člen 184, 184/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
predhodna odredba – domača sodna odločba – odločba okrožnega sodišča – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – razveljavitvena odločba ustavnega sodišča – spremenjene okoliščine, nastale po izdaji predhodne odredbe – dopustne pritožbene novote – načelo kontradiktornosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev pravice do izjave
Kronologija izdanih odločb pokaže, da upnik kljub temu, da je že razpolagal z odločbo domačega sodišča (za katero se predpostavlja, da je bila izdana v izvedenem kontradiktornem postopku), ki še ni izvršljiva, torej s sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani I Pg 312/2014 z dne 10. 7. 2015, predloga za izdajo predhodne odredbe na tej podlagi ni mogel vložiti, ker je bila njegova uveljavljana denarna terjatev že zavarovana s pravnomočno predhodno odredbo, ki je bila razveljavljena šele z odločbo Ustavnega sodišča z dne 5. 5. 2016. V taki specifični situaciji pa je po presoji pritožbenega sodišča treba smiselno uporabiti določbo tretjega odstavka 184. člena ZPP.
S pritožbenimi navedbami o razpolaganju upnika s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I Pg 312/2014 z dne 10. 7. 2015, ki še ni izvršljiva, tako upnik dopolnjuje navedbe o dejanski podlagi predloga za izdajo predhodne odredbe (glede na spremenjene okoliščine, nastale po izdaji predhodne odredbe) glede ene od materialnopravnih predpostavk iz prvega odstavka 257. člena ZIZ za izdajo predhodne odredbe, zaradi česar predlog za izdajo predhodne odredbe ni spremenjen, ko gre za pridobitev odločbe domačega sodišča v pravdnem postopku, ki po drugem odstavku 62. člena ZIZ sledi izvršilnemu postopku. Zato v obravnavanem primeru ne gre za nov predlog za izdajo predhodne odredbe, kot to zmotno meni drugodolžnik.
obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja
Tožnik je v spornem obdobju opravljal delo na infokanalu v organiziranem delovnem procesu v sklopu dejavnosti tožene stranke, v njenih prostorih in z uporabo njenih delovnih sredstev, in sicer prostovoljno, osebno, nepretrgano, za plačilo in po navodilih ter pod nadzorom tožene stranke. Njegovo delo je tako imelo vse elemente delovnega razmerja po 4. členu ZDR-1 oziroma prej veljavnega ZDR.
ZKP člen 542. ZPP člen 8, 339, 339/2, 338/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost države – podlage odškodninske odgovornosti – neutemeljen pripor – nastanek bolezni – povrnitev škode – izgubljeni zaslužek – trditveno in dokazno breme – dejansko stanje – dokazovanje – dokazna ocena – dokazni standard
Pri ugotavljanju premoženjske škode zaradi izgubljenega zaslužka se pravni standard: „normalnega teka stvari“ napolnjuje bodisi s preslikavo stanja glede dohodkov, ki jih je oškodovanec pridobival pred škodnim dogodkom, bodisi z dokazovanjem pridobivanja dohodkov z novo zaposlitvijo ali delom, ki ga oškodovanec pred škodnim dogodkom še ni opravljal. Potreben je dokazni standard nadpolovične verjetnosti.
Tožeča stranka je bila dolžna toženi stranki obračunati in plačati nadomestilo plače v spornem obdobju do ponovnega poziva nazaj na delo, in sicer na podlagi pravnomočne sodbe. Tožeča stranka je celotno obveznost po pravnomočni sodbi izpolnila. Zavezanka za vračilo denarnega nadomestila toženki je delodajalka (tožeča stranka) in ne delavka (toženka), ki je bila po odločbi zavoda upravičena do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Pritožba neutemeljeno razlaga, da je odpadla pravna podlaga in da je brez pravnega temelja toženka obogatena na škodo tožeče stranke, saj ne gre za vprašanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, temveč za vprašanje vrnitve nadomestila plače kot prejemka delavca iz delovnega razmerja v razmerju do delodajalca, konkretno na podlagi pravnomočne sodbe sodišča. Zato neutemeljeno pritožba uveljavlja, da je bila toženka obogatena brez pravnega temelja oziroma glede na podlago, ki se ni uresničila ali je kasneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). Pravni temelj za izplačilo še vedno obstaja v pravnomočni sodbi, z vsemi učinki pravnomočne sodbe za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – USTAVNO PRAVO
VSL0085531
OZ člen 17, 17/2, 88, 92. ZASP člen 146, 157, 157/3, 157/4, 157/4-1, 157/5, 157/6, 157/7, 168, 168/3. URS člen 125. ZPP člen 337, 337/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.
sorodne pravice – javna priobčitev komercialnih fonogramov – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – pravna narava skupnega sporazuma – skupni sporazum kot prisilni predpis – uporabniki fonogramov – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov 2005 – Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti – ustaljena sodna praksa – delna ničnost – varstvo pred zlorabo prevladujočega položaja – enako varstvo pravic – neodvisnost sodnika – vezanost na ustavo in zakon – pritožbene novote – očitek opustitve materialnega procesnega vodstva – predpravdni stroški – povrnitev stroškov opomina na temelju ZpreZP-1 – stroški postopka – načelo uspeha – strošek odsotnosti iz pisarne
Drugi odstavek 17. člena OZ ureja poseben primer delne ničnosti, in hkrati tudi ureja pravno posledico. Namen ničnosti v takšnih zadevah je, da se pogodba znebi nedopustnega določila, in da velja brez njega, nadomesti pa ga dopustna določba prisilnega prava (88. člen OZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080136
OZ člen 103, 108, 109. ZASP člen 82. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
umik avtorskih del iz prodaje – založniška pogodba – neposredovanje podatkov o prodaji – evidenca dohodka – delno neplačilo avtorskega honorarja – odstop od pogodbe z zaporednimi obveznostmi – kdaj od pogodbe ni mogoče odstopiti – veljavnost odstopne izjave – neznatni del obveznosti – načelo ekvivalence – kavza pogodbe – izpolnitveni zahtevek
Neposredovanje oziroma neredno posredovanje podatkov o prodaji učbeniškega gradiva ne pomeni takšne kršitve avtorske pogodbe, ki bi utemeljevala odstop od pogodbe s trajajočim razmerjem, kot najhujše sankcije za kršitve pogodbe oziroma za poseg v upnikov interes, saj bi se tožnica z višino ustvarjenega dohodka prodaje učbeniškega gradiva lahko seznanila z vpogledom v toženčeve poslovne listine in poslovne knjige, kar mora slednji avtorju omogočiti na njegovo zahtevo.
Delno neplačilo pogodbenih obveznosti bi imelo za posledico prenehanje pogodbe šele takrat, ko ne bi bilo več mogoče doseči namena pogodbe. V konkretnem primeru ima delno neplačilo avtorskega honorarja za posledico lahko le tožničin izpolnitveni zahtevek, ne pa tudi odstopa od pogodbe, kot najtežje sankcije.
Zmotno je materialnopravno stališče, da velik finančni aranžma toženke pri izdaji in distribuciji učbenika z vidika razmerja med neizpolnjenimi in izpolnjenim delom pogodbe ni pravno pomemben.
kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča – dokazna ocena – argumentacija dejanskih ugotovitev
Sodišče prve stopnje je pri ugotovitvi, da je tožnik poslal sodišču elektronsko sporočilo, upoštevalo različne dokaze. Delovna metoda, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje pri izboru dokazov, nima pomanjkljivosti. Izvedene dokaze je sodišče prve stopnje prepričljivo argumentiralo, zato pritožbeno sodišče nima pomislekov v rezultate take argumentacije, iz katere izhajajo prepričljive dejanske ugotovitve.