ZSVarPre člen 26, 26/3, 26/3-1, 26/1-5, 31, 31/1, 31/1-3, 31/2, 31/3, 49, 50, 50/2, 51, 51/2, 52. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči člen12, 12/3, 12/4.
Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno stališče, da se pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka določbe o zmanjšanju zaradi zagotovljene oskrbe ne uporabljajo. Posledično je tožnici napačno priznalo varstveni dodatek v višini 130,52 EUR, to je brez znižanja zaradi zagotovljene osnove preskrbe oziroma hrane in bivanja. Organ, ki odloča o pravici do varstvenega dodatka, ima po 31. člena ZSVarP
re diskrecijsko pravico, da zniža denarno socialno pomoč, upoštevaje 52. člen ZSVarPre pa tudi varstveni dodatek, ki bi samski osebi oziroma družini pripadala glede na višino lastnega dohodka, kadar so za to podani v zakonu določeni razlogi. V primeru, ko upravičenec do varstvenega dodatka živi na istem naslovu kot druge osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu, oziroma ima zagotovljeno prehrano, to lahko pomeni tudi porazdelitev nekaterih stroškov. Zato je potrebno upoštevaje okoliščine vsakega konkretnega primera, odločiti, ali se bo varstveni dodatek znižal in znižanje ovrednotiti, upoštevaje tudi 2. odstavek 6. člena ZUP, po katerem mora biti odločba v upravnih zadevah, v katerih je organ po zakonu upravičen odločati po prostem preudarku, izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega mu je pooblastilo dano.
Ker ima tožnica pri pri sinu zagotovljeno prehrano in bivanje, je utemeljeno znižanje varstvenega dodatka le na tej podlagi. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je ustrezno znižalo znesek varstvenega dodatka, do katerega je upravičena tožnica.
podjemna pogodba - neposredni zahtevek podizvajalca - pogoji za neposredno plačilo - pripoznava
V skladu z zakonsko določbo 631. člena OZ lahko podizvajalec zahteva plačilo svoje terjatve tudi neposredno od naročnika, in sicer, da mu to terjatev izplača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje glavnemu izvajalcu, če so terjatve pripoznane.
USTAVNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0085860
ZDZdr člen 39, 61, 62, 71, 71/1. URS člen 19, 19/1, 35, 51.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – zadržanje na zaprtem oddelku – zdravljenje pod posebnim nadzorom – varovani oddelek – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave – zaslišanje udeleženca – nujnost zdravljenja – nujnost stalnega nadzora – varstvo osebne svobode – varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic – pravica do zdravstvenega varstva
Udeleženčevo zdravstveno stanje, zaradi katerega njegovo zaslišanje ni bilo mogoče, je bilo posledica potreb zdravstvenega procesa. Ker je bil na naroku prisoten udeleženčev odvetnik, ki se je neposredno seznanil z udeleženčevim zdravstvenim stanjem in strokovnim mnenjem izvedenca, udeleženčeva pravica do izjave ni bila kršena. Zaslišanje udeleženca je predvideno le, če ga je glede na zdravstveno stanje mogoče izvesti. Da zaslišanje ni mogoče, je sodišče ugotovilo na podlagi neposrednega stika z udeležencem.
ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1, 16, 17, 18, 19. ZDoh-2 člen 20, 34, 111, 113.
državna štipendija – upoštevanje dohodka iz naslova študentskega dela – obdavčljiv dohodek – oprostitev plačila dohodnine
V predsodnem postopku materialni položaj tožnice oziroma njene družine, relevanten pri odločanju o upravičenosti do državne štipendije za sporno študijsko leto, ni bil pravilno razčiščen. Sporno je ostalo, kateri dohodki in premoženje so lahko zakonito všteti v skupni dohodek štiričlanske družine. Pri presoji zakonitosti izpodbijanih zavrnilnih odločb ni mogoče šele v sodnem pritožbenem postopku izračunati dejanskega skupnega dohodka družine ter s preračunavanjem ugotavljati, ali presega zakonsko določeno mejo, ko sporne pravice ni mogoče priznati.
Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da dohodek iz naslova študentskega dela ne spada med dohodke, ki bi ga bilo potrebno upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja tožničine družine pri odločanju o upravičenosti tožnice do državne štipendije za sporno študijsko leto.
plačilo razlike plače – urgentna služba – zdravnik – nujna zdravniška pomoč
V skladu z Razlago KPZZ urgentna služba pomeni organiziran delovni proces, namenjen obravnavi stanj, ki zahtevajo obravnavo pacienta takoj ali najpozneje v 24 urah, z namenom preprečitve poslabšanja zdravstvenega stanja ali smrti pacienta (urgentna stanja). Sodišče prve stopnje je tožničino delo na dan, ko je delala v operacijski dvorani, štelo za urgentno delo, v zvezi s čimer tožena stranka utemeljeno opozarja, da ni vsako delo v operacijski dvorani nujno tudi urgentno delo. Prav tako je štelo, da tožnica ob dnevih, ko je razporejena v porodni blok, opravlja urgentno delo. Razlaga KPZZ določa, da se prostori za posege znotraj porodnega bloka štejejo za operacijsko dvorano. Za operacijsko dvorano se torej ne šteje celoten porodni blok, kot si to zmotno razlaga sodišče prve stopnje, prav tako delo v prostorih za posege znotraj porodnega bloka še ne pomeni nujno tudi opravljanja urgentnega dela. Zaradi zmotnega materialnopravnega stališča je tako ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje o tem, ali tožnica v času, ko opravlja delo v operacijski dvorani in v porodnem bloku, dejansko, več kot 50 % svojega delovnega časa opravlja urgentno službo.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da bo upoštevaje merila iz ZST-1 in ugotovljeno dejansko stanje brez škode za svoje preživljanje tožeča stranka sodno takso zmogla plačati v dvanajstih (in ne v treh) mesečnih obrokih po 51,75 EUR.
Ker se v obravnavani zadevi pravda še ni začela, saj zahteva za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora še ni bila vročena toženi stranki, o nastopu litispendence ni mogoče govoriti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo o umiku tožbe na podlagi prvega odstavka 188. člena ZPP, posledično pa je pravilno odločilo tudi o stroških pravdnega postopka na podlagi določila 158. člena ZPP.
izdaja plačilnega naloga v gospodarskih sporih - sestavine sodbe - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neprerekana dejstva
V gospodarskih sporih za izdajo plačilnega naloga obsega obrazložitev sodbe najprej samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk pa pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdana, če bo stranka pravočasno napovedala pritožbo.
upravnik večstanovanjske stavbe – pogodba o opravljanju upravniških storitev – sprememba lastništva nepremičnine – pravni nasledniki
Pogodba o upravljanju z upravnikom je sklenjena, ko jo podpišejo upravnik in lastniki, ki imajo več kot 50 % solastniških deležev na večstanovanjski stavbi, pravno razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom se vzpostavi s sklenitvijo pogodbe o opravljanju upravniških storitev. Ko je pogodba o upravljanju sklenjena, zavezuje vse etažne lastnike, v primeru spremembe lastništva nepremičnine pa tudi njihove pravne naslednike.
odlog izvršbe na predlog upnika - predlog za predčasno nadaljevanje odložene izvršbe - naknadno pristopljeni upnik
Sodišče presoja izpolnjevanje pogojev za odlog izvršbe na predlog upnika v času odločanja o takšnem predlogu. Če so ti pogoji izpolnjeni, sodišče odloži izvršbo. Če k že odloženi izvršbi naknadno pristopi nov upnik, se vanjo vključi v stanju izvršbe, kot je ta v času njegovega pristopa. Do pristopa že opravljena izvršilna dejanja zanj učinkujejo, od pristopa dalje pa pristopljenemu upniku gredo glede oprave izvršilnih dejanj vse pravice in upravičenja, kot jih ZIZ sicer daje upnikom. To pomeni, da lahko tudi naknadno pristopljeni upnik predlaga predčasno nadaljevanje odložene izvršbe, vendar pa svojega predloga ne more utemeljiti s trditvami, da pogoji za odlog izvršbe niso (več) izpolnjeni, ker sam ni soglašal s takšnim odlogom, temveč mora izkazati za verjetno, da so prenehali razlogi za odlog izvršbe, to je tisti razlogi, ki jih je v predlogu za odlog izvršbe navedel upnik, ki je predlagal odlog.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37.
vdovska pokojnina - preračun pokojnin
2. odstavek 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, po katerem se pogoji za pridobitev pravice do pokojnine iz 1. odstavka tega člena (preračun pokojnin po uradni dolžnosti) v drugi pogodbenici ugotavljajo po zakonodaji, ki velja na dan uveljavitve Sporazuma, in v katerem je izrecno določeno, da če niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do pokojnine na dan uveljavitve Sporazuma, ostanejo dajatve obveznost pogodbenice, ki jih je priznala, velja tudi za vdovsko pokojnino. Ker je bila zahteva tožničinega moža za priznanje pravice do (sorazmernega dela) invalidske pokojnine pri tožencu zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrnjena, je nosilec zavarovanja v BIH v svoje breme prevzel invalidsko pokojnino, ki mu jo je z odločbo v letu 2000 priznal na podlagi skupne pokojninske dobe, to je pokojninske dobe, prebite v BIH in Sloveniji. S tem je ostala njegova obveznost tudi pravica do vdovske pokojnine, ki jo uveljavlja tožnica. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do vdovske pokojnine je zato utemeljeno zavrnjen.
vštevanje nadur v pokojninsko osnovo – starostna pokojnina
Glede vštevanja nadur v pokojninsko osnovo tožnika za obdobje od leta 1970 do 1984 je bilo že pravnomočno odločeno, dejansko stanje se glede na dokončno in pravnomočno odločitev tožene stranke v letu 2007 ni spremenilo, spremenila se tudi ni pravna podlaga, na katero se opira zahtevek. Zato tožbeni zahtevek, da je tožena stranka v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe dolžna tožniku ponovno odmeriti starostno pokojnino z upoštevanjem osebnega dohodka za delo preko polnega delovnega časa v letih od 1970 do 1984, ni utemeljen.
Po 1. odstavku 203. člena ZPIZ-1 se med drugim tudi glede plač, po katerih se obračunava pokojninska osnova in odmerja pokojnina, uporabljajo podatki iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Matična evidenca ima naravo javne evidence, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Vendar pa je v skladu s 4. odstavkom 224. člena ZPP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena, kar velja tudi glede podatkov matične evidence. Četudi so podatki o plačah v matični evidenci vpisani na podlagi M4 obrazcev, ki so jih za zavarovance vsako leto dolžni posredovati delodajalci, to ne pomeni, da v sodnem postopku predloženih listin ne bi bilo potrebno razčleniti, jih analizirati in vestno, skrbno ter po pravilih logičnega sklepanja primerjati s podatki matične evidence.
URS člen 1, 14, 22, 158. ZPIZ-2 člen 194. OZ člen 190, 191. ZPP člen 3, 3/3, 7, 180, 212, 214, 214/2, 285, 339, 339/2, 239/2-14.
starostna pokojnina - vrnitev preplačila
Ker je odločba, s katero je bilo odločeno, da tožnica v določenem obdobju nima pravice do izplačila sorazmernega dela starostne pokojnine (ker je imela v istem obdobju status zavarovanke), postala pravnomočna, je tožnica neupravičeno prejeto pokojnino za to obdobje dolžna vrniti. Tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb o dolžnosti vrnitve preplačila je zato neutemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – vodstveno delovno mesto – potek mandata - individualna pogodba o zaposlitvi – posebno varstvo pred odpovedjo – sindikalni zaupnik – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove
Če je pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe dokazan obstoj razloga nesposobnosti in ni drugih razlogov za nezakonitost odpovedi, potem takšna odpoved ni nezakonita zgolj zato, ker ponujena zaposlitev ni ustrezna. V nasprotnem primeru ZDR-1 v šestem odstavku 91. člena delavcu, ki sprejme neustrezno zaposlitev, niti ne bi priznaval pravice do sorazmernega dela odpravnine, saj priznanje te pravice predpostavlja obstoj (veljavne) pogodbe o zaposlitvi. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, tako ni nezakonita zgolj zato, ker zaposlitev na ponujenem delovnem mestu ni bila ustrezna.
invalidnost – invalid III. kategorije – invalidska pokojnina
Pri tožnici ne gre za popolno izgubo delovne zmožnosti niti za izpolnjevanje drugih pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, kakor so določene v 41. členu ZPIZ-2. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
OZ-UPB1 člen 131, 135. ZPP-UPB3 člen 23, 212, 254.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - odstop zadeve drugemu sodišču - predložitev pisnih dokazil - razbremenitev odškodninske odgovornosti
Po določbi prvega odstavka 23. člena ZPP se nepristojno sodišče izreče za nepristojno in po pravnomočnosti takšnega sklepa odstopi zadevo pristojnemu sodišču. Glede na takšno določbo so pravno zmotni pritožbeni očitki sodišču prve stopnje, da bi to moralo za tem, ko je od nepristojnega sodišča prejelo odstopljeno zadevo, od nepristojnega sodišča zahtevati še morebitne pisne vloge, ki so jih pravdne stranke po izdaji sklepa o nepristojnosti morebiti vložile nepristojnemu sodišču in za katere pristojno sodišče sploh ne ve, ker ga nobena od pravdnih strank, na to ni opozorila. Določba prvega odstavka 131. člena OZ, ki uzakonja krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom. Če oškodovanec dokaže, da mu je škoda nastala zaradi protipravnega ravnanja odgovorne osebe oziroma škodljivega dejstva, ki izvira iz sfere odgovorne osebe, je s tem dokazal, da je njegov zahtevek za povrnitev škode proti odgovorni osebi utemeljen. Odgovorna oseba (toženec) pa se odškodninske odgovornosti lahko razbremeni, če zatrjuje in dokaže, da za nastalo škodo (čeprav vzrok zanjo izvira iz njene sfere), ni kriva. Slednje pomeni, da se lahko odgovorna oseba (toženec) razbremeni odgovornosti, če zatrjuje in dokaže, da ni ravnala niti naklepno niti z malomarnostjo (135. člen OZ), torej da je ravnala z dolžno skrbnostjo, ki se od nje pričakuje. Glede na pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu tako trditve tožencev o dejstvu, da so delovna sredstva, pri uporabi katerih se je pri delu poškodoval tožnik in ki jih je zagotovil prvotoženec, kvalitetna in primerna in je prvotoženec pri zagotovitvi le-teh ravnal z dolžno skrbnostjo, predstavljajo trditve tožencev o ekskulpacijskih razlogih.
ZZVZZ člen 19, 34, 34/3. ZPIZ-2 člen 66, 66/1, 66/1-3.
začasna nezmožnost za delo – bolniški stalež – poškodba pri delu
Tožnik je bil začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, saj leptospiroza sodi med bolezni. Sodišče prve stopnje pa je napačno štelo kot vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo bolezen in ne poškodbe pri delu v smislu 3. alineje 66. člena ZPIZ-2, čeprav je pravilno ugotovilo, da se je tožnik s to boleznijo okužil med opravljanjem dela v službi. Gre za obolenje, ki je posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela. Takšno obolenje pa se, skladno s 3. alinejo 66. člena ZPIZ-2, šteje za poškodbo pri delu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084833
ZPP člen 458.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi
Sodba, s katero je končan spor v postopku majhne vrednosti, se lahko izpodbija zgolj zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.