upravnik večstanovanjske stavbe – pogodba o opravljanju upravniških storitev – sprememba lastništva nepremičnine – pravni nasledniki
Pogodba o upravljanju z upravnikom je sklenjena, ko jo podpišejo upravnik in lastniki, ki imajo več kot 50 % solastniških deležev na večstanovanjski stavbi, pravno razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom se vzpostavi s sklenitvijo pogodbe o opravljanju upravniških storitev. Ko je pogodba o upravljanju sklenjena, zavezuje vse etažne lastnike, v primeru spremembe lastništva nepremičnine pa tudi njihove pravne naslednike.
Uveljavljanje neizkoriščenega dela denarnega nadomestila za brezposelnost namesto nove pravice, je v avtonomni sferi zavarovanca oz. upravičenca pod pogojem, da svojo odločitev izrazi na predpisan oblični način.
Z drugostopenjsko odločbo z dne 10. 9. 2014 je bila zavrnjena pritožba zoper prvostopenjski posamični upravni akt z dne 8. 1. 20142, s katerim je izrečeno, da se: „Zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti za preostali del vlagatelja, zavrne“ in hkrati odločeno, da o pravici do denarnega nadomestila odloči organ prve stopnje v ponovnem postopku. Vendar je cit. izrek prvostopenjskega upravnega akta pavšalen in nekonkretiziran. Iz njega ne izhaja, za kakšen preostali del neizkoriščene pravice sploh gre, za kakšno časovno obdobje oz. na podlagi katerega pravnomočnega posamičnega upravnega akta pravica ni bila v celoti izkoriščena. Ob povsem nekonkretizirani upravni odločbi pa ni mogoče zaključiti, da je bilo o pravici do preostalega dela denarnega nadomestila za brezposelnost že pravnomočno odločeno.
motenje posesti – dokazovanje posesti – dejanska oblast nad stvarjo – materialno procesno vodstvo
Pritožba ima prav, da izselitev iz hiše še ne dokazuje opustitve posesti, vendar mora v takem primeru tožnik, ki uveljavlja posestno varstvo, zatrjevati in dokazati okoliščine, ki kažejo, da je ohranil fizično oblast nad stvarjo, kot posredni ali kot neposredni posestnik.
ZDR člen 109, 109/1, 109/4. Kolektivna pogodba za kmetijsko in živilsko industrijo Slovenije člen 65.
odpravnina
Po četrtem odstavku 109. člena ZDR višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Po prvem odstavku 65. člena Kolektivne pogodbe za kmetijsko in živilsko industrijo višina odpravnine iz 109. člena ZDR lahko presega 10-kratnik osnove iz prvega odstavka te določbe. Zato je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da lahko tožniku prizna odpravnino, ki presega 10-kratnik osnove iz prvega odstavka 109. člena ZDR.
spor majhne vrednosti – pretrganje zastaranja – konkludentna pripoznava dolga – delna plačila v obliki kompenzacij – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Pravdni stranki sta v pobotih opredelili le pravno podlago terjatev ter znesek/višino do katere se bodo terjatve pobotale, nikjer pa tožena stranka ni opredelila višine dolga po pogodbi št. 8004/INT-2007-0040 oziroma vtoževanem računu (le vtem primeru bi pripoznanje lahko veljalo do s strani dolžnika določene višine dolga in bi bilo relevantno pritožničino sklicevanje na odločbo VSL II Cp 1635/2009). Skladno z določbo drugega odstavka 364. člena Obligacijskega zakonika je zato sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožena stranka z delnimi plačili (v obliki kompenzacij) pripoznala celoten dolg po pogodbi št. 8004/INT-2007-0040, na katero se nanaša račun št. 980016122.
ZZVZZ člen 19, 34, 34/3. ZPIZ-2 člen 66, 66/1, 66/1-3.
začasna nezmožnost za delo – bolniški stalež – poškodba pri delu
Tožnik je bil začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, saj leptospiroza sodi med bolezni. Sodišče prve stopnje pa je napačno štelo kot vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo bolezen in ne poškodbe pri delu v smislu 3. alineje 66. člena ZPIZ-2, čeprav je pravilno ugotovilo, da se je tožnik s to boleznijo okužil med opravljanjem dela v službi. Gre za obolenje, ki je posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela. Takšno obolenje pa se, skladno s 3. alinejo 66. člena ZPIZ-2, šteje za poškodbo pri delu.
Ne glede na jasno določbo petega odstavka 342. člena ZFPPIPP, ki preprečuje posege v pravice kupca (ki je na podlagi javne dražbe, zbiranja ponudb ali neposrednih pogajanj kupil določeno premoženje stečajnega dolžnika v okviru stečajnega postopka), je potrebno v sodnem postopku, v katerem uveljavlja tretja oseba (npr. predkupni upravičenec) zahtevek za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe (ali katerikoli drug zahtevek, katerega uveljavitev posega v pravice kupca), vendarle upoštevati navedbe tožeče stranke o zatrjevanem obstoju okoliščin, ki kažejo na zlorabo prodaje v okviru stečajnega postopka.
URS člen 1, 14, 22, 158. ZPIZ-2 člen 194. OZ člen 190, 191. ZPP člen 3, 3/3, 7, 180, 212, 214, 214/2, 285, 339, 339/2, 239/2-14.
starostna pokojnina - vrnitev preplačila
Ker je odločba, s katero je bilo odločeno, da tožnica v določenem obdobju nima pravice do izplačila sorazmernega dela starostne pokojnine (ker je imela v istem obdobju status zavarovanke), postala pravnomočna, je tožnica neupravičeno prejeto pokojnino za to obdobje dolžna vrniti. Tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb o dolžnosti vrnitve preplačila je zato neutemeljen.
Po 2. alineji prvega odstavka 54. člena ZPIZ-2 ima pravico do vdovske pokojnine, ob pogojih iz 53. člena ZPIZ-2, tudi razvezani zakonec, če ima po sodni odločbi pravico do preživnine in jo je užival do smrti zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom. Tožnici je bila preživnina s sodno odločbo priznana, vendar te preživnine nikoli ni uživala. Zato za priznanje pravice do vdovske pokojnine ne izpolnjuje pogojev.
plačilo razlike plače – urgentna služba – zdravnik – nujna zdravniška pomoč
V skladu z Razlago KPZZ urgentna služba pomeni organiziran delovni proces, namenjen obravnavi stanj, ki zahtevajo obravnavo pacienta takoj ali najpozneje v 24 urah, z namenom preprečitve poslabšanja zdravstvenega stanja ali smrti pacienta (urgentna stanja). Sodišče prve stopnje je tožničino delo na dan, ko je delala v operacijski dvorani, štelo za urgentno delo, v zvezi s čimer tožena stranka utemeljeno opozarja, da ni vsako delo v operacijski dvorani nujno tudi urgentno delo. Prav tako je štelo, da tožnica ob dnevih, ko je razporejena v porodni blok, opravlja urgentno delo. Razlaga KPZZ določa, da se prostori za posege znotraj porodnega bloka štejejo za operacijsko dvorano. Za operacijsko dvorano se torej ne šteje celoten porodni blok, kot si to zmotno razlaga sodišče prve stopnje, prav tako delo v prostorih za posege znotraj porodnega bloka še ne pomeni nujno tudi opravljanja urgentnega dela. Zaradi zmotnega materialnopravnega stališča je tako ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje o tem, ali tožnica v času, ko opravlja delo v operacijski dvorani in v porodnem bloku, dejansko, več kot 50 % svojega delovnega časa opravlja urgentno službo.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da bo upoštevaje merila iz ZST-1 in ugotovljeno dejansko stanje brez škode za svoje preživljanje tožeča stranka sodno takso zmogla plačati v dvanajstih (in ne v treh) mesečnih obrokih po 51,75 EUR.
OZ-UPB1 člen 131, 135. ZPP-UPB3 člen 23, 212, 254.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - odstop zadeve drugemu sodišču - predložitev pisnih dokazil - razbremenitev odškodninske odgovornosti
Po določbi prvega odstavka 23. člena ZPP se nepristojno sodišče izreče za nepristojno in po pravnomočnosti takšnega sklepa odstopi zadevo pristojnemu sodišču. Glede na takšno določbo so pravno zmotni pritožbeni očitki sodišču prve stopnje, da bi to moralo za tem, ko je od nepristojnega sodišča prejelo odstopljeno zadevo, od nepristojnega sodišča zahtevati še morebitne pisne vloge, ki so jih pravdne stranke po izdaji sklepa o nepristojnosti morebiti vložile nepristojnemu sodišču in za katere pristojno sodišče sploh ne ve, ker ga nobena od pravdnih strank, na to ni opozorila. Določba prvega odstavka 131. člena OZ, ki uzakonja krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom. Če oškodovanec dokaže, da mu je škoda nastala zaradi protipravnega ravnanja odgovorne osebe oziroma škodljivega dejstva, ki izvira iz sfere odgovorne osebe, je s tem dokazal, da je njegov zahtevek za povrnitev škode proti odgovorni osebi utemeljen. Odgovorna oseba (toženec) pa se odškodninske odgovornosti lahko razbremeni, če zatrjuje in dokaže, da za nastalo škodo (čeprav vzrok zanjo izvira iz njene sfere), ni kriva. Slednje pomeni, da se lahko odgovorna oseba (toženec) razbremeni odgovornosti, če zatrjuje in dokaže, da ni ravnala niti naklepno niti z malomarnostjo (135. člen OZ), torej da je ravnala z dolžno skrbnostjo, ki se od nje pričakuje. Glede na pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu tako trditve tožencev o dejstvu, da so delovna sredstva, pri uporabi katerih se je pri delu poškodoval tožnik in ki jih je zagotovil prvotoženec, kvalitetna in primerna in je prvotoženec pri zagotovitvi le-teh ravnal z dolžno skrbnostjo, predstavljajo trditve tožencev o ekskulpacijskih razlogih.
ZSVarPre člen 26, 26/3, 26/3-1, 26/1-5, 31, 31/1, 31/1-3, 31/2, 31/3, 49, 50, 50/2, 51, 51/2, 52. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči člen12, 12/3, 12/4.
Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno stališče, da se pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka določbe o zmanjšanju zaradi zagotovljene oskrbe ne uporabljajo. Posledično je tožnici napačno priznalo varstveni dodatek v višini 130,52 EUR, to je brez znižanja zaradi zagotovljene osnove preskrbe oziroma hrane in bivanja. Organ, ki odloča o pravici do varstvenega dodatka, ima po 31. člena ZSVarP
re diskrecijsko pravico, da zniža denarno socialno pomoč, upoštevaje 52. člen ZSVarPre pa tudi varstveni dodatek, ki bi samski osebi oziroma družini pripadala glede na višino lastnega dohodka, kadar so za to podani v zakonu določeni razlogi. V primeru, ko upravičenec do varstvenega dodatka živi na istem naslovu kot druge osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu, oziroma ima zagotovljeno prehrano, to lahko pomeni tudi porazdelitev nekaterih stroškov. Zato je potrebno upoštevaje okoliščine vsakega konkretnega primera, odločiti, ali se bo varstveni dodatek znižal in znižanje ovrednotiti, upoštevaje tudi 2. odstavek 6. člena ZUP, po katerem mora biti odločba v upravnih zadevah, v katerih je organ po zakonu upravičen odločati po prostem preudarku, izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega mu je pooblastilo dano.
Ker ima tožnica pri pri sinu zagotovljeno prehrano in bivanje, je utemeljeno znižanje varstvenega dodatka le na tej podlagi. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je ustrezno znižalo znesek varstvenega dodatka, do katerega je upravičena tožnica.
Ker se v obravnavani zadevi pravda še ni začela, saj zahteva za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora še ni bila vročena toženi stranki, o nastopu litispendence ni mogoče govoriti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo o umiku tožbe na podlagi prvega odstavka 188. člena ZPP, posledično pa je pravilno odločilo tudi o stroških pravdnega postopka na podlagi določila 158. člena ZPP.
ZPIZ-2 člen 389. ZPIZ-1 člen 94, 94/1, 159, 159/3, 160, 161, 162. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 5.
nadomestilo za invalidnost – prenehanje izplačevanja – invalid III. kategorije – brezposelna oseba – delovno razmerje
Kljub temu, da je bila tožnica v spornem obdobju prijavljena v evidenco brezposelnih oseb, v tem obdobju zaradi zaposlitve oziroma delovnega razmerja v Avstriji, ki je po načelu izenačevanja dejstev iz 5. člena Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 4 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti enakovredno zaposlitvi v Sloveniji, ni mogla biti brezposelna oseba po ZUTD in zato ni mogla izpolnjevati obveznosti brezposelnih oseb. Stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica kljub zaposlitvi v Avstriji izpolnjevala obveznosti brezposelne osebe, saj bi jo sicer Zavod RS za zaposlovanje izbrisal iz te evidence, zato ni pravilno. Predmet tega postopka ni izbris iz evidence brezposelnih oseb, temveč presoja pogojev za izplačevanje nadomestila za invalidnost, določenih v 162. členu ZPIZ-1. Ti pogoji pa iz navedenih materialno pravnih razlogov niso izpolnjeni. Izpodbijani del upravnih aktov toženca oziroma odločitev, da se tožnici priznano nadomestilo za invalidnost v spornem obdobju, ne izplačuje, je zato pravilna in zakonita.
Po določbi 1. odstavka 159. člena ZPIZ-1 se delna invalidska pokojnina izplačuje od dneva pričetka dela s skrajšanim delovnim časom od polnega. Že v sodbi opr. št. Psp 456/2014 z dne 6. 11. 2014 pa je bilo tožniku pojasnjeno, da pred pravnomočnostjo sodbe opr. št. Ps 1653/2007 z dne 10. 4. 2008 z dnem 24. 9. 2008, ni bilo dejanske podlage za delo s krajšim delovnim časom, niti posledično pogojev za priznanje pravice do izplačevanja delne invalidske pokojnine pred 24. 9. 2008. Stališče pritožnika, da mu pravica in tudi izplačevanje denarne dajatve na temelju preostale delovne zmožnosti pripada že od razvrstitve v II. kategorijo invalidnosti ter priznane pravice do dela v krajšem delovnem času 4 ure dnevno od 6. 4. 1999 dalje, je zmotno.
ZPP člen 181, 181/2, 274. ZDSS-1 člen 63, 81, 81/1.
Invalidnost – pravna korist – zavrženje tožbe
Socialni spori so za reševanje še posebej občutljivi. Pri njih je treba upoštevati, da se v teh primerih odloča o najbolj občutljivih pravicah posameznika in njegove družine do osnovne socialne varnosti. Gre za spore polne jurisdikcije in za zagotavljanje sodnega varstva proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil. Zato za socialni spor zadošča pravočasna vložitev tožbe zoper dokončni upravni akt in priložitev dokončnega akta, ki ga zavarovanec v sodnem postopku izpodbija.
Sodišča prve stopnje je napačno zaključilo, da v konkretnem primeru niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o zadevi po 274. členu ZPP, ker tožnica za vloženo tožbo ne izkazuje pravne koristi. Pravno korist sodišče ugotavlja v skladu z drugim odstavkom 181. člena ZPP pri ugotovitveni tožbi. V konkretnem primeru imamo dajatveno tožbo, v okviru katere se tožnica ne strinja z dokončno odločbo tožene stranke. Zato bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s 63. členom v zvezi s prvim odstavkom 81. člena ZDSS-1 o sporu odločiti meritorno, v okviru preizkusa pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe, ne pa tožbe zavreči.
1. Prvostopenjsko sodišče je z oceno izvedenih dokazov ugotovilo, da je bil tovor v K. naložen na kamion, da ta tovor na ukrajinsko mejo ni prispel, pa tudi ni sporno. Tožeča stranka bi se lahko svoje odškodninske odgovornosti razbremenila le, če bi zatrjevala in izkazala, da ni mogla izpolniti svoje obveznosti varovanja tovora zaradi okoliščin, ki so nastale po sklenitvi Pogodbe, katerih ni mogla preprečiti, odpraviti ali se jim izogniti. Tožeča stranka je vseskozi zatrjevala, da je svojo obveznost varovanja tovora izpolnjevala v skladu s Pogodbo, in navkljub nesporno odtujenemu tovoru ni podala nobenih trditev, kdaj in na kakšen način je do odtujitve tovora prišlo, ter kaj naj bi konkretno v zvezi s tem ukrepala, oz. zakaj te odtujitve ni mogla preprečiti.
2. Upnik (oškodovanec) ima pravico zahtevati od dolžnika (pogodbenika, ki je prekršil pogodbo) povrnitev celotne škode, ki je nastala zaradi kršitve pogodbe, ne glede na to, ali je dolžnik vedel za posebne okoliščine, zaradi katerih je škoda nastala, med drugim tudi takrat, ko je do kršitve pogodbe prišlo zaradi hude malomarnosti.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – omejitev trajanja zaposlitve - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Na podlagi 56. čl. ZDR-1 se šteje, da je delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo. Stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi, v kateri je določeno, da se sklepa za določen čas „zaradi usposabljanja“, kar je sicer lahko razlog za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas skladno z 8. alinejo 1. odst. 54. čl. ZDR-1. Toženka ni dokazala, da je obstajal zakoniti razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je naveden v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi. Tožnik ni bil deležen usposabljanja, poleg tega glede na tožnikovo izobrazbo in delovne izkušnje ter za delo, ki ga je pri toženki opravljal, usposabljanje ni bilo potrebno. Zato je prišlo do transformacije v delovno razmerje za nedoločen čas in tožniku delovno razmerje ni zakonito prenehalo.
Po 1. odstavku 203. člena ZPIZ-1 se med drugim tudi glede plač, po katerih se obračunava pokojninska osnova in odmerja pokojnina, uporabljajo podatki iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Matična evidenca ima naravo javne evidence, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Vendar pa je v skladu s 4. odstavkom 224. člena ZPP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena, kar velja tudi glede podatkov matične evidence. Četudi so podatki o plačah v matični evidenci vpisani na podlagi M4 obrazcev, ki so jih za zavarovance vsako leto dolžni posredovati delodajalci, to ne pomeni, da v sodnem postopku predloženih listin ne bi bilo potrebno razčleniti, jih analizirati in vestno, skrbno ter po pravilih logičnega sklepanja primerjati s podatki matične evidence.