URS člen 1, 14, 22, 158. ZPIZ-2 člen 194. OZ člen 190, 191. ZPP člen 3, 3/3, 7, 180, 212, 214, 214/2, 285, 339, 339/2, 239/2-14.
starostna pokojnina - vrnitev preplačila
Ker je odločba, s katero je bilo odločeno, da tožnica v določenem obdobju nima pravice do izplačila sorazmernega dela starostne pokojnine (ker je imela v istem obdobju status zavarovanke), postala pravnomočna, je tožnica neupravičeno prejeto pokojnino za to obdobje dolžna vrniti. Tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb o dolžnosti vrnitve preplačila je zato neutemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – vodstveno delovno mesto – potek mandata - individualna pogodba o zaposlitvi – posebno varstvo pred odpovedjo – sindikalni zaupnik – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove
Če je pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe dokazan obstoj razloga nesposobnosti in ni drugih razlogov za nezakonitost odpovedi, potem takšna odpoved ni nezakonita zgolj zato, ker ponujena zaposlitev ni ustrezna. V nasprotnem primeru ZDR-1 v šestem odstavku 91. člena delavcu, ki sprejme neustrezno zaposlitev, niti ne bi priznaval pravice do sorazmernega dela odpravnine, saj priznanje te pravice predpostavlja obstoj (veljavne) pogodbe o zaposlitvi. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, tako ni nezakonita zgolj zato, ker zaposlitev na ponujenem delovnem mestu ni bila ustrezna.
ZPP člen 181, 181/2, 274. ZDSS-1 člen 63, 81, 81/1.
Invalidnost – pravna korist – zavrženje tožbe
Socialni spori so za reševanje še posebej občutljivi. Pri njih je treba upoštevati, da se v teh primerih odloča o najbolj občutljivih pravicah posameznika in njegove družine do osnovne socialne varnosti. Gre za spore polne jurisdikcije in za zagotavljanje sodnega varstva proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil. Zato za socialni spor zadošča pravočasna vložitev tožbe zoper dokončni upravni akt in priložitev dokončnega akta, ki ga zavarovanec v sodnem postopku izpodbija.
Sodišča prve stopnje je napačno zaključilo, da v konkretnem primeru niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o zadevi po 274. členu ZPP, ker tožnica za vloženo tožbo ne izkazuje pravne koristi. Pravno korist sodišče ugotavlja v skladu z drugim odstavkom 181. člena ZPP pri ugotovitveni tožbi. V konkretnem primeru imamo dajatveno tožbo, v okviru katere se tožnica ne strinja z dokončno odločbo tožene stranke. Zato bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s 63. členom v zvezi s prvim odstavkom 81. člena ZDSS-1 o sporu odločiti meritorno, v okviru preizkusa pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe, ne pa tožbe zavreči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084833
ZPP člen 458.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi
Sodba, s katero je končan spor v postopku majhne vrednosti, se lahko izpodbija zgolj zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
ZIZ člen 44, 44/1, 44/3, 53, 53/2, 62, 62/2. ZFPPIPP člen 221.b. ZPP člen 436, 436/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - razveljavitev sklepa o izvršbi - dovolilni del – dajatveni del - uvrstitev dospele terjatve na seznam terjatev - poenostavljena prisilna poravnava
Če je v izvršilnem postopku izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, izvršilno sodišče s takim sklepom naloži dolžniku, da v osmih dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški ter dovoli izvršbo. V konkretnem primeru je izvršilno sodišče takšen sklep tudi izdalo. Ker je dolžnik (kasneje tožena stranka) zoper takšen sklep vložil obrazložen ugovor (drugi odstavek 53. člena ZIZ), je izvršilno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ s sklepom pravilno odločilo, da se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo (dovolilni del sklepa o izvršbi), o zahtevku in stroških (dajatveni del sklepa o izvršbi) pa bo odločalo pristojno sodišče v pravdnem postopku.
Obravnavani spor se nanaša na tožničino zahtevo, vloženo pri tožencu, s katero je uveljavljala razveljavitev odločbe o preplačilu starostne pokojnine v spornem obdobju in o dolžnosti vračila neupravičeno izplačanega zneska. Po 183. členu ZPIZ-2 dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala (prvi odstavek). Odločba se lahko izda v roku 10 let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta. Pogoji, določeni v 183. členu ZPIZ-2 za razveljavitev oziroma odpravo dokončne odločbe toženca, niso izpolnjeni, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca.
ZZVZZ člen 19, 34, 34/3. ZPIZ-2 člen 66, 66/1, 66/1-3.
začasna nezmožnost za delo – bolniški stalež – poškodba pri delu
Tožnik je bil začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, saj leptospiroza sodi med bolezni. Sodišče prve stopnje pa je napačno štelo kot vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo bolezen in ne poškodbe pri delu v smislu 3. alineje 66. člena ZPIZ-2, čeprav je pravilno ugotovilo, da se je tožnik s to boleznijo okužil med opravljanjem dela v službi. Gre za obolenje, ki je posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela. Takšno obolenje pa se, skladno s 3. alinejo 66. člena ZPIZ-2, šteje za poškodbo pri delu.
ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1, 16, 17, 18, 19. ZDoh-2 člen 20, 34, 111, 113.
državna štipendija – upoštevanje dohodka iz naslova študentskega dela – obdavčljiv dohodek – oprostitev plačila dohodnine
V predsodnem postopku materialni položaj tožnice oziroma njene družine, relevanten pri odločanju o upravičenosti do državne štipendije za sporno študijsko leto, ni bil pravilno razčiščen. Sporno je ostalo, kateri dohodki in premoženje so lahko zakonito všteti v skupni dohodek štiričlanske družine. Pri presoji zakonitosti izpodbijanih zavrnilnih odločb ni mogoče šele v sodnem pritožbenem postopku izračunati dejanskega skupnega dohodka družine ter s preračunavanjem ugotavljati, ali presega zakonsko določeno mejo, ko sporne pravice ni mogoče priznati.
Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da dohodek iz naslova študentskega dela ne spada med dohodke, ki bi ga bilo potrebno upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja tožničine družine pri odločanju o upravičenosti tožnice do državne štipendije za sporno študijsko leto.
jamčevalni zahtevki - znižanje kupnine - stroški popravila stvari
Pri jamčevalnem zahtevku za znižanje cene se cena zniža v razmerju med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo stvari z napako. Stroški, ki jih je imel kupec s popravo napake zato z razliko v vrednosti stvari nimajo nobene zveze, zato zahtevek na znižanje kupnine zaradi stroškov ni sklepčen.
ZPIZ-2 člen 389. ZPIZ-1 člen 94, 94/1, 159, 159/3, 160, 161, 162. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 5.
nadomestilo za invalidnost – prenehanje izplačevanja – invalid III. kategorije – brezposelna oseba – delovno razmerje
Kljub temu, da je bila tožnica v spornem obdobju prijavljena v evidenco brezposelnih oseb, v tem obdobju zaradi zaposlitve oziroma delovnega razmerja v Avstriji, ki je po načelu izenačevanja dejstev iz 5. člena Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 4 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti enakovredno zaposlitvi v Sloveniji, ni mogla biti brezposelna oseba po ZUTD in zato ni mogla izpolnjevati obveznosti brezposelnih oseb. Stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica kljub zaposlitvi v Avstriji izpolnjevala obveznosti brezposelne osebe, saj bi jo sicer Zavod RS za zaposlovanje izbrisal iz te evidence, zato ni pravilno. Predmet tega postopka ni izbris iz evidence brezposelnih oseb, temveč presoja pogojev za izplačevanje nadomestila za invalidnost, določenih v 162. členu ZPIZ-1. Ti pogoji pa iz navedenih materialno pravnih razlogov niso izpolnjeni. Izpodbijani del upravnih aktov toženca oziroma odločitev, da se tožnici priznano nadomestilo za invalidnost v spornem obdobju, ne izplačuje, je zato pravilna in zakonita.
izdaja plačilnega naloga v gospodarskih sporih - sestavine sodbe - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neprerekana dejstva
V gospodarskih sporih za izdajo plačilnega naloga obsega obrazložitev sodbe najprej samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk pa pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdana, če bo stranka pravočasno napovedala pritožbo.
Po določbi 1. odstavka 159. člena ZPIZ-1 se delna invalidska pokojnina izplačuje od dneva pričetka dela s skrajšanim delovnim časom od polnega. Že v sodbi opr. št. Psp 456/2014 z dne 6. 11. 2014 pa je bilo tožniku pojasnjeno, da pred pravnomočnostjo sodbe opr. št. Ps 1653/2007 z dne 10. 4. 2008 z dnem 24. 9. 2008, ni bilo dejanske podlage za delo s krajšim delovnim časom, niti posledično pogojev za priznanje pravice do izplačevanja delne invalidske pokojnine pred 24. 9. 2008. Stališče pritožnika, da mu pravica in tudi izplačevanje denarne dajatve na temelju preostale delovne zmožnosti pripada že od razvrstitve v II. kategorijo invalidnosti ter priznane pravice do dela v krajšem delovnem času 4 ure dnevno od 6. 4. 1999 dalje, je zmotno.
Uveljavljanje neizkoriščenega dela denarnega nadomestila za brezposelnost namesto nove pravice, je v avtonomni sferi zavarovanca oz. upravičenca pod pogojem, da svojo odločitev izrazi na predpisan oblični način.
Z drugostopenjsko odločbo z dne 10. 9. 2014 je bila zavrnjena pritožba zoper prvostopenjski posamični upravni akt z dne 8. 1. 20142, s katerim je izrečeno, da se: „Zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti za preostali del vlagatelja, zavrne“ in hkrati odločeno, da o pravici do denarnega nadomestila odloči organ prve stopnje v ponovnem postopku. Vendar je cit. izrek prvostopenjskega upravnega akta pavšalen in nekonkretiziran. Iz njega ne izhaja, za kakšen preostali del neizkoriščene pravice sploh gre, za kakšno časovno obdobje oz. na podlagi katerega pravnomočnega posamičnega upravnega akta pravica ni bila v celoti izkoriščena. Ob povsem nekonkretizirani upravni odločbi pa ni mogoče zaključiti, da je bilo o pravici do preostalega dela denarnega nadomestila za brezposelnost že pravnomočno odločeno.
spor majhne vrednosti – pretrganje zastaranja – konkludentna pripoznava dolga – delna plačila v obliki kompenzacij – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Pravdni stranki sta v pobotih opredelili le pravno podlago terjatev ter znesek/višino do katere se bodo terjatve pobotale, nikjer pa tožena stranka ni opredelila višine dolga po pogodbi št. 8004/INT-2007-0040 oziroma vtoževanem računu (le vtem primeru bi pripoznanje lahko veljalo do s strani dolžnika določene višine dolga in bi bilo relevantno pritožničino sklicevanje na odločbo VSL II Cp 1635/2009). Skladno z določbo drugega odstavka 364. člena Obligacijskega zakonika je zato sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožena stranka z delnimi plačili (v obliki kompenzacij) pripoznala celoten dolg po pogodbi št. 8004/INT-2007-0040, na katero se nanaša račun št. 980016122.
USTAVNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0085860
ZDZdr člen 39, 61, 62, 71, 71/1. URS člen 19, 19/1, 35, 51.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – zadržanje na zaprtem oddelku – zdravljenje pod posebnim nadzorom – varovani oddelek – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave – zaslišanje udeleženca – nujnost zdravljenja – nujnost stalnega nadzora – varstvo osebne svobode – varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic – pravica do zdravstvenega varstva
Udeleženčevo zdravstveno stanje, zaradi katerega njegovo zaslišanje ni bilo mogoče, je bilo posledica potreb zdravstvenega procesa. Ker je bil na naroku prisoten udeleženčev odvetnik, ki se je neposredno seznanil z udeleženčevim zdravstvenim stanjem in strokovnim mnenjem izvedenca, udeleženčeva pravica do izjave ni bila kršena. Zaslišanje udeleženca je predvideno le, če ga je glede na zdravstveno stanje mogoče izvesti. Da zaslišanje ni mogoče, je sodišče ugotovilo na podlagi neposrednega stika z udeležencem.
Tožnik ni pisno soglašal z odtegnitvijo kazni, zato je bila le-ta nezakonita in je tožnik upravičen do vračila tega zneska.
Sodišče prve stopnje je po izvedenih dokazih pravilno ugotovilo, da je tožnik uspel dokazati, da za škodni dogodek ni kriv, kar pomeni, da ni podana predpostavka odškodninske odgovornosti, torej tudi ne obstaja terjatev delodajalca proti tožniku. Tožena stranka zoper odločbo o prekršku ni uveljavljala sodnega varstva, zato je odločba o prekršku postala pravnomočna. Tožena stranka bi lahko uveljavljala v postopku varstva pred prekrškovnih organov svoje argumente in bi ji bil namesto sankcije lahko izrečen opomin, njene neaktivnosti pa ni mogoče prevaliti na tožnika. Prevalitev plačane globe kazni in nato odtegnitev od pripadajočih dnevnic tožniku zato ni bila utemeljena.
motenje posesti – dokazovanje posesti – dejanska oblast nad stvarjo – materialno procesno vodstvo
Pritožba ima prav, da izselitev iz hiše še ne dokazuje opustitve posesti, vendar mora v takem primeru tožnik, ki uveljavlja posestno varstvo, zatrjevati in dokazati okoliščine, ki kažejo, da je ohranil fizično oblast nad stvarjo, kot posredni ali kot neposredni posestnik.
ZDR člen 109, 109/1, 109/4. Kolektivna pogodba za kmetijsko in živilsko industrijo Slovenije člen 65.
odpravnina
Po četrtem odstavku 109. člena ZDR višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Po prvem odstavku 65. člena Kolektivne pogodbe za kmetijsko in živilsko industrijo višina odpravnine iz 109. člena ZDR lahko presega 10-kratnik osnove iz prvega odstavka te določbe. Zato je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da lahko tožniku prizna odpravnino, ki presega 10-kratnik osnove iz prvega odstavka 109. člena ZDR.
ZDR člen 109, 109/1, 109/4. Kolektivna pogodba za kmetijsko in živilsko industrijo Slovenije člen 65.
odpravnina
Po četrtem odstavku 109. člena ZDR višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Po prvem odstavku 65. člena Kolektivne pogodbe za kmetijsko in živilsko industrijo Slovenije višina odpravnine iz 109. člena ZDR lahko presega 10-kratnik osnove iz prvega odstavka te določbe. Zato je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da lahko tožniku prizna odpravnino, ki presega 10-kratnik osnove iz prvega odstavka 109. člena ZDR.