Za presojo istovetnosti tožbenega zahtevka v fazi, ko je o zadevi že pravnomočno odločeno, se uporablja procesna ekvivalenčna teorija oziroma teorija o dvočlenskem spornem predmetu, ki pri oceni istovetnosti tožbenega zahtevka enakovredno upošteva tožbeni predlogi in dejansko podlago zahtevka.
OZ člen 460, 460/2, 460/3, 461, 461/1, 468, 468/1, 468/1-1, 478, 639, 639/3. ZPP člen 180/3.
vezanost na pravno kvalifikacijo - zahtevki iz naslova jamčevanja za stvarne napake - zahtevek za povrnitev stroškov odprave napake - analogna uporaba določil za podjemno pogodbo - prodaja rabljenega avtomobila - zagotovilo prodajalca o odsotnosti napak
Sodišče druge stopnje pazi na pravilno uporabo materialnega prava po uradni dolžnosti, zato ni relevantno, če je tudi sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev na določilo o znižanju kupnine, saj iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja, da so izpolnjene predpostavke za uveljavitev jamčevalnega zahtevka za povračilo stroškov odprave stvarnih napak in da tožnik zahteva povračilo stroškov odprave napak, ker toženka napak ni odpravila v danem roku.
Kot je bilo že navedeno bi moralo tožnico pozvati na predložitev ustrezne javne listine v originalu ali overjeni kopiji, nato pa ugotavljati, ali predložena javna listina vsebuje vse sestavine za javno listino v skladu z Zakona o splošnem upravnem postopku iz leta 1956 (v nadaljevanju ZUP/1956). Citirani zakon namreč v 78. členu določa, da je zapisnik, ki je sestavljen v skladu z določbami 77. člena istega zakona, javna listina. Določba 77. člena ZUP/1956 pa določa, da mora biti zapisnik podpisan s strani osebe, ki je sodelovala pri dejanju, ter overjen s strani uradne osebe, ki je dejanje vodila. Nadalje pa 75. člen ZUP/1956 določa, da se v zapisnik vpiše: ime organa, ki opravlja dejanje, kraj, dan in ura dejanja in zadeva, v kateri se opravlja, ter imena uradnih oseb, navzočih strank in njihovih zastopnikov ali pooblaščencev.
DRUŽINSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023082
URS člen 23. ZPP člen 7, 7/1, 8, 286, 286/4. ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 59.
ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - izločitev premoženja zunajzakonskega partnerja iz zapuščine - vložki posebnega premoženja v skupno premoženje - deleži zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - dokazna presoja izpovedb zaslišanih prič - vezanost sodišča na ponujeno procesno gradivo - prekluzija pri navajanju novih dejstev in dokazov - pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja
Glede na stališče sodne prakse Vrhovnega sodišča ugovor posebnega premoženja sam po sebi še ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju.
zavrženje ugovora zoper sklep o začasni odredbi - prepozen ugovor - odločanje sodišča v času sodnih počitnic v nujnih zadevah - tek roka za ugovor
Na podlagi določila prvega odstavka 83. člena ZS odločajo sodišča v času sodnih počitnic, to je od 15. 7. do 15. 8. samo v nujnih zadevah. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZS so nujne zadeve tudi postopki v zadevah zavarovanja, kamor sodijo tudi začasne odredbe. Za zadeve, ki so nujne, torej tudi za sklep o začasni odredbi procesni roki tečejo tudi v času sodnih počitnic (drugi odstavek 83. člena ZS). Tega določila ni mogoče razumeti drugače kot da je rok za ugovor zoper začasno odredbo, ki jo je tožena stranka prejela 25. 7. 2016 začel teči 26. 7. 2016 in je iztekel 2. 8. 2016. Ugovor vložen 16. 8. 2016 je tako prepozen in ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
spor majhne vrednosti – najemna pogodba – poslovni prostor – fiktivna pogodba – ničnost – pritožbena novota – trditvena podlaga
Pritožnik trdi, da ko je sodišče spoznalo pogodbo za nično, bi moralo po 87. členu OZ odločiti, da toženka vrne vse, kar je prejela. Pri tem spregleda, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik toženki nakazal 1.500,00 EUR iz firme na njen račun za povračilo stroškov, katera je zalagala za njuno skupno življenje. To pomeni, da ni verjelo tožniku, da je nakazal najemnino, ampak je sledilo toženi stranki.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084857
OZ člen 239. ZPP člen 6, 102, 103, 104, 339, 339/2, 339/2-9. URS člen 11, 14, 15, 64. ZVPot člen 2, 2/1. Pravilnik o uporabi jezikov narodnih skupnosti v procesih poslovanja podjetij s potrošniki na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost člen 3.
pogodbeno naročniško razmerje – odstop od pogodbe – plačilo opravljenih storitev – uporaba madžarskega jezika – pravica uporabljati madžarski jezik – izdaja računa v madžarskem jeziku
Glede na to, da toženec v postopku ni ugovarjal neizpolnitve tožničine obveznosti iz naročniškega razmerja - nudenja storitve xy, je na podlagi veljavne naročniške pogodbe dolžan nudeno storitev tudi plačati. Zatrjevana nepravilnost glede jezika, v katerem je bil izdan račun (toženec meni, da bi moral biti račun izdan v madžarskem jeziku), toženca namreč njegove obveznosti plačila, ki temelji na veljavno sklenjeni pogodbi o naročniškem razmerju, ne more razbremeniti.
izvršitev denarne kazni – zastaranje izvršitve denarne kazni – sprememba v zapor – časovna veljavnost kazenskega zakona – čas storitve kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona
Ko sodišče druge stopnje ugotovi zastaranje izvršitve denarne kazni, se izrek sklepa glasi tako, da se sodba o spremembi denarne kazni v zapor razveljavi, postopek za izvršitev denarne kazni pa se iz razloga po 5. točki 92. člena KZ-1 zaradi zastaranja ustavi.
Določbe 5. točke 92. člena KZ-1, ki se nanašajo na zastaranje izvršitve denarne kazni za kaznivo dejanje, storjeno v letu 2009, torej v času veljavnosti KZ-1, so milejše kot določbe 5. točke 92. člena KZ-1B.
ZPP člen 115, 115/2, 254, 254/1. ZZVZZ člen 80a, 80a/2.
izostanek z naroka - odsotnost odvetnika - nepričakovana bolezen stranke - zdravniško potrdilo - javna listina
Gre za obrazec predpisan s Pravilnikom o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem, ki ga je izdal na podlagi določila drugega odstavka 80.a člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju minister za zdravje. Gre torej za javno listino v smislu določila prvega odstavka 254. člena ZPP.
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023074
OZ člen 184. ZUstS člen 43, 44.
nepremoženjska škoda - smrt oškodovanca - neprenosljivost osebne terjatve - ocena ustavnosti zakona - prekinitev postopka
Ustavno sodišče je s svojo odločbo izdano 28. 9. 2016 razveljavilo 184. člen OZ. Odločba je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 64/2016 dne 14. 10. 2016. Razveljavitev začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi, torej 15. 10. 2016 in od takrat dalje se pravdni postopek nadaljuje (43. člen Zakona o ustavnem sodišču - v nadaljevanju ZUstS).
Na podlagi določila 44. člena ZUstS se del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
odločba o kazenski sankciji – odmera kazni – olajševalne in obteževalne okoliščine
Ne le, da gre pri raketometu za vojaško orožje z visoko uničevalno močjo in da je bilo eksploziva več kot 2 kg, pač pa pritožbeno sodišče tudi ne more spregledati trenutka, v katerem je to kaznivo dejanje storjeno, ko teroristični napadi velikih razsežnosti z uporabo orožja in razstreliva ter poskusi teh tudi na področju Evrope vse pogosteje ogrožajo mir. Zato je potrebno obtoženca sankcionirati ostreje.
Odpravnina se po 7. alineji 42. člena ZPIZ-1 ne všteva v pokojninsko osnovo. Ker ni dokazano, da dogovorjen in realiziran znesek, ki ga je tožnik prejel kot odpravnino ob sporazumni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ne bi imel narave odpravnine, temveč nekaj drugega, je podan dejanski stan iz 7. alineje 42. člena ZPIZ-1. Vtoževanega zneska zato ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo.
kazniva dejanja zoper premoženje - velika tatvina - preizkus po uradni dolžnosti - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nepravilna sestava sodišča - zborno sojenje v senatu - procesna jamstva - predobravnavni narok - odpoved pravici do zbornega sojenja - izjava obtoženca - razveljavitev sodbe glede vseh obtožencev - privilegij pridruženja - vrnitev v novo sojenje
Sodišče prve stopnje je bilo nepravilno sestavljeno, saj ni sodilo v sestavi senata (1. točka prvega odstavka 25. člena ZKP), zbornemu sojenju pa se obtoženca nista procesno veljavno odpovedala. Podana je absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023117
OZ člen 179, 182.
nepremoženjska škoda - izvedensko mnenje - medicinska dokumentacijo - trditveno in dokazno breme
Vendar pa pritožbeno sodišče tovrstno pritožbeno uveljavljanje v celoti zavrača tudi iz razloga, ker je sodišče prve stopnje izvedencu medicinske stroke T. B., dr. med., spec. ortopedu, s sklepom z dne 29. 11. 2013, s katerim ga je določilo za podajo izvedenskega mnenja v obravnavani zadevi, med drugim naložilo, da pri izdelavi izvedenskega mnenja upošteva vso potrebno medicinsko dokumentacijo tožnika, vključno z njegovim osebnim zdravstvenim kartonom. V kolikor v osebnem zdravstvenem kartonu tožnika ni bilo vse dokumentacije o zdravljenju tožnika, ki bi dejansko morala biti v njegovem zdravstvenem kartonu, izvedencu, ki je takšno dokumentacijo o dejanskem zdravljenju tožnika uporabil, ni mogoče očitati, da je izdelavo izvedenskega mnenja oprl na listine, ki jih pravdni stranki nista predlagali kot dokaz. Toženka je že v odgovoru na tožbo predlagala pridobitev zdravstvenega kartona tožnika, sodišče prve stopnje pa je v dokaznem sklepu na prvem naroku za glavno obravnavo dne 11. 2. 2013 dopustilo izvedbo dokaza z vpogledom v osebno zdravstveno kartoteko tožnika za obdobje od 2006 dalje.
Res je sicer, da v primeru možnosti dostopa iz javne ceste ni mogoče pridobiti nujne poti, vendar to za služnost, ki jo je tožeča stranka nemoteno izvajala 20 let ne velja. Nemožnost dostopa iz javne ceste ni pogoj za pridobitev služnostne pravice.
Odlok o izvajanju gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Novo mesto člen 13, 13/1, 34, 46.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – javna gospodarska služba – stroški odvoza komunalnih odpadkov – oddaljenost zabojnikov
Toženec je kot povzročitelj obremenitve subjekt ravnanja z odpadki in obvezno vključen v sistem ravnanja z odpadki ter so določbe navedenega Odloka zanj obvezujoče. Oddaljenost objekta od posameznih zabojnikov pri tem ni odločilna in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Toženec je kot povzročitelj obremenitev dolžan plačevati stroške za ravnanje z odpadki, njegova obveznost plačila pa nastane že ob dejstvu, da tožeča stranka kot izvajalec opravlja storitve ravnanja z odpadki na območju, na katerem toženec stanuje. Stališča tožene stranke, da je oddaljenost od zabojnikov bistvenega pomena, razlaga Odloka ne potrjuje.
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti – vročanje – vročitev po pooblaščencu
ZPP predpisuje, da se stranki, ki ima pooblaščenca, pisanja vedno vročajo preko njega. Ker je bila sodba toženki pravilno vročena preko pooblaščenca, njen predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti ni utemeljen.
ZIZ ne ureja ravnovesja položaja strank, načeloma daje prednost upniku, ustavni pomen načela enakopravnosti ter test sorazmernosti pa morata imeti v izvršilnem postopku pomen v smeri, da sodišče prepreči nastajanje postopkov ter kopičenje stroškov, kjer gre za izterjavo tako nizkih zneskov, pri katerih pa niti ne gre za edini cilj upnika po poplačilu, temveč za izigravanje zakona, ki mu sicer nudi pravno varstvo. Ukrep – vložitev predloga za izvršbo je v primeru neplačila upnikove terjatve potreben za dosego cilja, ki je v dokončnem poplačilu upnika, milejšega ukrepa pa v primeru, ko dolžnik ne plača terjatve, ni.
obrazloženost odgovora na tožbo – kriterij obrazloženosti odgovora na tožbo – sodba na podlagi pripoznave – identiteta tožbenega zahtevka – ugovor zoper sklep o izvršbi – pripravljalna vloga
Pritožbeno sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da vsebina toženkinih vlog ne dosega kriterija obrazloženosti odgovora na tožbo.
Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da odgovor na tožbo zaradi njegove nezadostne obrazloženosti ni bil vložen in na podlagi 453.a člena ZPP utemeljeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave.
vknjižba izvedene pravice - pravočasnost ugovora - postopanje nepristojnega sodišča
Ugovor je bil naslovljen na nepristojno sodišče in na nepristojno sodišče tudi poslan. Na pristojno sodišče je vloga prispela prepozno, po poteku roka za ugovor. Pravni pouk je glede naslova za vložitev ugovora povsem jasen, za njegovo razumevanje ni potrebno nobeno pravno znanje. Tudi ni mogoče nepravilne vložitve pripisati očitni pomoti vložnika. Sodna praksa zavzema enotno stališče, da je vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, zaradi katere se po 8. odstavku 112. člena ZPP lahko šteje, da je bila vloga pravočasno vložena, če je vloga samo poslana napačnemu sodišču, a je pravilno naslovljena. Vendar pa ni mogoče spregledati ravnanja sodišča, ki je pisanje prejelo in ga kot nepristojno vrnilo vložnici. Če bi namreč 22.4.2016, ko je pisanje že pregledalo, postopalo pravilno in le tega odstopilo pristojnemu sodišču (prim. 229. člen Sodnega reda), bi pisanje verjetno prispelo pravočasno, do 25.4.2016. Zato dejstva, da je pisanje prispelo na pristojno sodišče po izteku roka za ugovor, v taki situaciji ni mogoče šteti v breme vlagatelja pisanja.