USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0084618
URS člen 26. OZ člen 131, 148. ZKP člen 110, 148, 164, 216, 217, 220.
pogodba o finančnem leasingu – neplačevanje obrokov – vrnitev vozila – sum storitve kaznivega dejanja odtujitve predmeta leasinga – pravnomočna obsodba – zaseg vozila – hramba vozila – sklenitev zavarovanj – odgovornost države – odgovornost leasingodajalca – policija
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča zaseg vozila ni bil protipraven. V trenutku zasega je obstajal utemeljen sum, da je bilo vozilo proti volji dejanskega lastnika (druge toženke) protipravno odtujeno in to na podlagi ponarejene listine o zaključku pogodbenega razmerja med leasingodajalcem in leasingojemalko. Obstajal je torej realen sum, da je bilo v zvezi z vozilom storjeno kaznivo dejanje, zaradi česar so policisti utemeljeno presodili, da utegne biti vozilo dokaz v kazenskem postopku in da bi bilo z njegovim zasegom nevarno odlašati (220. člen, 148. člen, 164. člen ZKP).
soprispevek – varnostni pas – izgubljeni zaslužek – stalna zaposlitev
V novem sojenju naj sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 214. člena ZPP in upoštevaje vse v zvezi s tem (torej tudi v tožbi) podane relevantne tožnikove trditve presodi, ali je potrebno toženkino trditev o tem, da tožnik ob dogodku ni bil privezan z varnostnim pasom (s katerim slednja utemeljuje obstoj njegovega prispevka), šteti za priznano ali ne, svoje zaključke pa tudi ustrezno (konkretno) obrazloži.
sklep o denarni kazni – nepristranski sodnik – zaupanje v sodstvo – ugled sodstva – avtoriteta sodstva – žalitev sodišča in strank
V primeru, ko sodnik odloča o kaznovanju udeleženca postopka zaradi žalitve, ki je namenjena tudi temu sodniku, je podana utemeljena bojazen vzpostavitve dvoma, ali je sodnik odločil nepristransko, kljub temu, da sodnik ne odloča o lastni razžalitvi, temveč o tem, ali je prizadet ugled sodne veje oblasti.
Sodnik bi ocenjeval izjave, ki se nanašajo nanj osebno ter sankcioniral njihovega avtorja, kar poraja utemeljen dvom o nepristranskosti, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko o kaznovanju ni odločila razpravljajoča sodnica, temveč drugi nepristranski sodnik.
Pri kritičnih in ostrih izjavah je treba presoditi, ali gre za dopustno izvrševanje pravice do izjavljanja, ki je nujno za učinkovitost pravice do sodnega varstva. V obravnavanem primeru tudi sodišče druge stopnje ocenjuje, da je tožena stranka s svojimi izjavami prekoračila meje dopustnega.
zasilna pot – javno dobro – prometni režim na nekategoriziranih cestah
Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko vsakdo uporablja. Tega statusa nepremičnine, ki niso v lasti občine ali države, ne morejo pridobiti z uporabo, ampak zgolj na podlagi splošnega ali posamičnega pravnega akta države ali lokalne skupnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080140
ZPP člen 154, 154/2, 319, 319/3, 324, 324/3, 339, 339/2, 458, 458/1, 458/5. ZIZ člen 38, 67, 67/4. OZ člen 311, 312.
neupravičena obogatitev – nasprotna izvršba – subjektivni rok – objektivni rok – procesno pobotanje – pobotni ugovor – litispendenca – judikatna terjatev – izrek sodbe – učinek procesnega pobotanja – spor majhne vrednosti – stroški postopka – izvršilni stroški – načelo uspeha
Po izteku roka (subjektivnega in objektivnega), določenega za vložitev predloga za nasprotno izvršbo, ki pomeni specifičen, enostavnejši način uveljavljanja obogatitvenega zahtevka, ZIZ omogoča možnost obogatitvene tožbe po splošnih predpisih.
Z ugovorom zaradi pobota je mogoče uveljavljati tudi terjatev, o kateri je že pravnomočno odločeno. V tem primeru sodišče pravnomočno ugotovljene terjatve v sodbi, v kateri opravi pobotanje, ne ugotavlja še enkrat, saj je o obstoju terjatve že pravnomočno odločeno in sodišče ugotovi zgolj obstoj terjatve tožeče stranke ter izreče pobotanje.
Za presojo istovetnosti tožbenega zahtevka v fazi, ko je o zadevi že pravnomočno odločeno, se uporablja procesna ekvivalenčna teorija oziroma teorija o dvočlenskem spornem predmetu, ki pri oceni istovetnosti tožbenega zahtevka enakovredno upošteva tožbeni predlogi in dejansko podlago zahtevka.
Vprašanje, ali je treba darilo vrniti v zapuščino, je torej predhodno vprašanje v obravnavani zadevi za nedopustnost izvršbe. Ker je tožba za vrnitev darila že vložena, tudi višje sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja.
Za obdobje pred 25. 6. 2008 se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na SPZ, saj glede odgovornosti lastnika neprofitnega stanovanja, za kakršnega gre v konkretnem primeru, SZ-1 takrat ni imel posebne določbe in subsidiarne odgovornosti lastnika neprofitnega stanovanja ni določal.
zavrnitev predloga za izdajo popravnega sklepa – očitna pisna pomota – pravnomočen sklep o dedovanju – prevelik obseg zapuščine – lastništvo nepremičnin – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Sklep o dedovanju je pravnomočen, zato dedinja spremembe obsega zapuščine ne more doseči s predlogom za izdajo popravnega sklepa. Očitano pomanjkljivost sklepa o dedovanju (da je bil obseg zapuščine nepravilno ugotovljen) bi bilo mogoče odpraviti le s pravnimi sredstvi zoper sklep o dedovanju v zapuščinskem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081589
OZ člen 179, 179/2, 182, 299. ZOZP člen 20a. ZOdvT tarifna številka 1100.
prometna nesreča – 5 let star otrok – ponotranjanje tesnobe – strah pred vstopom v vozilo – odmera nepremoženjske škode – sekundarni strah – brazgotine – skaženost – krajša poškodovana noga – športne aktivnosti – tek zakonskih zamudnih obresti od nepremoženjske škode – plačilo nespornega dela odškodnine – stroški postopka – valorizacija
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tožnikove poškodbe in pravilno upoštevalo tožnikovo mladost, saj je bil ob prometni nesreči star pet let. Tako bo težave, ki so bile ugotovljene, moral prestajati še dolgo časa in zato je pravilna odškodnina za bodočo nepremoženjsko škodo nekoliko višja (183. člen OZ).
Pritožbeno sodišče poudarja, da težave, ki jih je imel tožnik zaradi sekundarnega strahu in to dolgo časa, sodišče prve stopnje pravilno ni štelo med funkcionalne posledice, ampak je to obravnavalo med duševnimi bolečinami zaradi strahu.
Tožnik ima na zunanji strani leve noge od kolka proti kolenu 15 cm dolgo brazgotino, ki je dvignjena nad raven kože in drugače obarvana, vidni so sledovi šivov. Brazgotina je vidna ob nošenju kratkih hlač in kopalk, sicer ne. Tudi moški lahko trpi zaradi duševnih bolečin zaradi skaženosti, še zlasti tako mlada oseba, kot je tožnik.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je res lex specialis za tek zakonitih zamudnih obresti pri odškodnini proti zavarovalnici, ki jo sodišču prisodi po ZOZP, 20.a člen. Vendar to ureja primere, ko ima zavarovalnica tri mesece časa od vložitve zahtevka, da poda utemeljeno ponudbo za odškodnino, če odgovornost ni bila sporna in je bila škoda v celoti ocenjena. Če pa zavarovalnica v treh mesecih ni pravilno plačala odškodnine, pa člen ne ureja tek zakonitih zamudnih obresti oziroma zamudo zavarovalnice. Zato je v tem primeru treba po analogiji uporabiti določbo 299. člena OZ.
preživnina – sprememba višine preživnine – bistveno spremenjene razmere – sodna poravnava – preživninske zmožnosti zavezancev – zmožnost za delo – izmensko delo – višina potreb upravičenca – stroški obšolskih dejavnosti – koristi otrok
Mladoletni tožniki pri sklenitvi sodne poravnave sploh niso bili udeleženi kot pravdna stranka, čeprav se je s sodno poravnavo spremenila preživnina, ki jo je bil po predhodni sodbi prav zanje dolžan plačevati toženec (njihov oče), za „zahtevek“ za spremembo (zvišanje) preživnine zaradi spremenjenih razmer pa so stvarno (aktivno) legitimirani kot tožniki prav mladoletni otroci, ne pa roditelj. Če v takšnih okoliščinah sklepanja sodne poravnave koristi mladoletnih otrok niso bile v celoti upoštevane, jih sodišče ne more spregledati v kasnejših sodnih postopkih.
Toženec ni imel upoštevnega razloga, da se je odločil za enoizmensko delo in slabšo plačo. Zaradi dolžnega varstva koristi vseh svojih otrok bi moral še naprej opravljati prejšnje troizmensko delo za višjo plačo.
izselitev iz stanovanja – bivanje brez pravnega naslova – zamudna sodba
Tožeča stranka zahteva od tožene stranke, da se izseli iz njenega stanovanja, saj v njem biva brez pravnega naslova (111. člen SZ-1) in ne plačuje nobenih stroškov bivanja.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.
Ker naj bi po ugotovitvah v postopku angažiranega izvedenca medicinske stroke prav karies dovzetnost zob za poškodbe zobne krone (tudi v konkretnem primeru) bistveno povečal, je sodišče prve stopnje upravičeno zaključilo, da je k nastanku ugotovljene (in sicer tako premoženjske kot nepremoženjske) škode (v pomembnem deležu) prispeval tudi tožnik sam.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084604
OZ člen 50, 50/1. ZFPPIPP člen 224, 224/2. ZPP člen 205, 205-4, 243.
osebni stečaj – prekinitev pravdnega postopka – izgubljeni dobiček – navidezna pogodba – metoda po stroškovnem merilu z dodano vrednostjo – metoda raziskave tržnih najemnin
S sklepom sodišča se je nad tožnikom začel postopek osebnega stečaja. Ker spada terjatev iz naslova odškodnine, ki jo tožnik uveljavlja s tožbo, v skladu z drugim odstavkom 224. člena ZFPPIPP v stečajno maso, ima to za posledico prekinitev pravdnega postopka po samem zakonu (4. točka 205. člena ZPP). Ker pa je do prekinitve postopka prišlo po izdaji sodbe sodišča prve stopnje in po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa pravdna dejanja strank, to ni ovira, da pritožbeno sodišče ne bi izdalo odločbe.
Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju ugotovilo, da je bila pogodba sklenjena le navidezno. Ker tožnik na podlagi navidezne pogodbe ni mogel pričakovati dohodka, mu tudi škoda zaradi izgubljenega dohodka ni mogla nastati.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem – presoja dobre vere priposestvovalca
Pritožbeno sodišče v tem delu v celoti sprejema dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, in sicer, da že samo dejstvo, da je po postavitvi ograje oziroma zaradi tega prišlo do sodnega postopka zaradi motenja posesti, kaže na to, da je med toženko in A. A. obstajal spor glede ograje na spornem zemljišču; da zaradi tega pravna prednica tožnice ni mogla biti v dobri veri glede zatrjevanega dejstva, da je bila izključna lastnica tega dela nepremičnine in da zato priposestvovanje nepremičnine v korist tožnice pred njenim nakupom v letu 2000 ni moglo pričeti teči.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085899
Direktiva Sveta z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako člen 1, 3, 3-2, 3-3, 4, 6, 6-2, 7, 8, 8-2, 9, 11. ZVPot člen 1, 1/11, 1/12, 1a, 4 – 11a. OZ člen 131, 180. ZPP člen 245, 245/1, 254, 254/3.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – odgovornost za izdelek – produktna odgovornost – odgovornost proizvajalca izdelka z napako – škoda, ki jo povzroči izdelek z napako – objektivna odgovornost – izključitveni razlogi – vzročna zveza – potrošnik – posredni oškodovanec – proizvajalec izdelka z napako – krivdna odgovornost – pravica do odškodnine zaradi težke invalidnosti – subjektivna sprememba tožbe
ZVPot je Direktivo Sveta 85/374/EGS prenesel v pravni red RS, zato je treba zakonodajo v RS, ki (dodatno) ureja področje odgovornosti zaradi napak na izdelku, razlagati usklajeno z Direktivo, v skladu z že uveljavljenim načelom lojalne razlage. Direktiva vzpostavlja popolno harmonizacijo, ki onemogoča drugačno urejanje pravnih položajev oškodovancev ali odgovornih oseb v nacionalnih zakonodajah, ker želi vzpostaviti enake kriterije varstva in odgovornosti, ki so povezani z napakami na proizvodih.
Direktiva in ZVPot urejata (le) objektivno odgovornost proizvajalca za škodo zaradi napake na izdelku, ne pa krivdne odgovornosti.
Iz določb Direktive in ZVPot izhaja, da ni dopustno priznati oškodovancu pravic iz naslova objektivne odgovornosti proizvajalca za napake na stvari drugače, kot to ureja Direktiva, kar velja tudi za ugotavljanje temelja objektivne odškodninske odgovornosti, ki je podlaga za priznanje nepremoženjske škode, katere vrsta, obseg in višina se presoja po nacionalnih predpisih posamezne države.
Direktiva in ZVPot določata, da je izključena objektivno odgovornost za škodo, ki je nastala na proizvodu z napako in se upoštevala (le) škoda na stvari, ki dosega vrednost 500,00 EUR. To pa pomeni, da oškodovanec to škodo lahko uveljavlja le po pravilih krivdne odgovornosti ali na poslovnopravni podlagi.
Za dokazovanje napake v okviru dokazovanja vzročne zveze s strani oškodovanca se zahteva predvsem dokazovanje fizičnega defekta na proizvodu, ki pripelje do pomanjkljive varnosti.
Direktiva vzpostavlja sistem, kjer bi bil proizvajalec odgovoren za vsakogar, ki utrpi škodo zaradi napake na izdelku, zato Direktiva ne ureja le pravic, ki jih imajo potrošniki in osebe, ki jim je nastala škodo „neposredno“ zaradi proizvoda z napako, marveč tudi pravice „posrednih“ oškodovancev iz 180. člena OZ.
Če je primarna funkcija odškodninskega prava v odstranitvi neupravičenega položaja, v katerem se je znašel oškodovanec, s tem, da se odpravi njegovo prikrajšanje, tožniku pripada pravica do pravovarstvenega zahtevka tudi na podlagi krivdne odgovornosti iz naslova produkcijske odgovornosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0085925
ZVZD člen 5, 6, 14.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – poškodba kolena – poškodba pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – varstvo pri delu – protipravnost ravnanja – opustitev dolžnega ravnanja – neurejen delovni prostor – navodila za delo s transportnimi vozički – izjava o varnosti – pomanjkljivost izjave – vzročna zveza – obseg dela – povečan obseg dela
Za presojo, ali je bil toženkin zavarovanec dolžan poskrbeti za navodila, je pomembno, ali je obstajalo pomembno tveganje za nastanek škode pri delu s kovinskimi vozički, ki bi ga bilo mogoče z ustrezno organiziranostjo delovnega procesa zmanjšati.
Od povprečno skrbnega delavca ni mogoče pričakovati, da bo v vsakem trenutku delovnika pozoren na vse ovire na transportni poti in se jim pravočasno izognil. Vnaprej predviden način zlaganja, hrambe in transporta vozičkov bi tveganje za nastanek škode pomembno zmanjšal. Neobstoj navodil delavcem o načinu zlaganja, hrambe in transportiranja vozičkov zato predstavlja nedopustno opustitev toženkinega zavarovanca.
vzdrževanje reda na glavni obravnavi – denarna kazen – postavitev neustreznih vprašanj s strani pooblaščenca – materialno procesno vodstvo
Postavljanje nepomembnih oziroma neustreznih vprašanj in neumestna opazka pooblaščenke tožnika ni razlog za izrek denarne kazni po členu 304 ZPP, saj ima sodišče na razpolago druge ukrepe v okviru materialno procesnega vodstva.
Tožnik je utrpel kratkotrajen, a zelo intenziven primarni strah, saj je bil nepričakovano napaden ob odhodu iz upravne enote, pri čemer se je strah stopnjeval ob vsakem zadanem vbodu in vreznini, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Iz tega naslova mu je prisodilo odškodnino v višini 1.500,00 EUR (od zahtevanih 6.000,00 EUR). Ni pa mu prisodilo odškodnine iz naslova sekundarnega strahu, ob oceni, da je zdravljenje potekalo hitro in brez zapletov.
Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti je bila odmerjena v višini 1.000,00 EUR (tožnik je zahteval 3.000,00 EUR). Tožnik ima brazgotino na desni dlani v dolžini približno 5 cm, na zunanji strani leve nadlakti v dolžini približno 10 cm, na levi strani prsnega koša, v srednji pazdušni črti (dlan pod pazduho) v dolžini 5 cm, na levi strani trebuha v dolžini 5 cm in nad desno ritnico v dolžini približno 3 in 7 cm.
Upoštevaje dejstvo, da se večina omenjenih brazgotin da pokriti z oblačili večji del leta in so vidne zunanji okolici le v poletnem času, ko je na morju ali bazenu (na vidnem mestu je le brazgotina pri palcu), in izpovedbo tožnika, da zaradi brazgotin nima večjih psihičnih težav, je odmerjena odškodnina pravična odškodnina.