Za obdobje pred 25. 6. 2008 se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na SPZ, saj glede odgovornosti lastnika neprofitnega stanovanja, za kakršnega gre v konkretnem primeru, SZ-1 takrat ni imel posebne določbe in subsidiarne odgovornosti lastnika neprofitnega stanovanja ni določal.
vsebina spora – tožbeni zahtevek – pravna podlaga – delovni spor – elementi delovnega spora – civilnopravno razmerje – predhodno vprašanje – plačljivo izobraževanje – delovno razmerje – stvarna pristojnost
Glede na takšno podlago tožbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da v tej zadevi niso podani bistveni elementi delovnega spora v smislu 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, temveč gre za spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, ki ga opredeljuje 1. člen ZPP. Za to vrsto spora pa je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti (30. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSM0023077
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 22, 22/1, 82, 82/2, 82/2-4, 82/5, 145, 145/1, 145/2, 145/3, 145/4. ZST-1 člen 34a, 34a/1.
sprememba naslova - nadomestna vročitev - pritrditev pisanja na sodno desko - postavitev začasnega zastopnika - ugovor krajevne pristojnosti - ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse
Če stranka ali njen zakoniti zastopnik do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, mora to takoj sporočiti sodišču. Toženec tega ni storil. Sodišče prve stopnje pa bi moralo v skladu z drugim odstavkom 145. člena ZPP vse nadaljnje vročitve tožencu opraviti tako, da bi pisanje pritrdilo na sodno desko.
pravnomočni sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje – nepremičnine, pridobljene v času trajanja zakonske zveze – ukrepi zavarovanja zapuščine
Zapuščinsko sodišče mora v sklepu o dedovanju navesti podatke o zapustnikovem premoženju, ugotovljenem na zapuščinski obravnavi. Za pozneje najdeno premoženje pa se šteje vse tisto premoženje, ki spada v zapuščino in ni bilo zajeto s pravnomočnim sklepom v dedovanju, ne glede na to, ali so v času zapuščinske obravnave za to premoženje vedeli vsi dediči.
Ukrepi zavarovanja niso urejeni le v 191. členu ZD, temveč je mogoče zavarovati zapuščino tudi na podlagi 145. člena ZD, dediči pa smejo predlagati tudi izdajo začasnih odredb po pravilih ZIZ.
soprispevek – varnostni pas – izgubljeni zaslužek – stalna zaposlitev
V novem sojenju naj sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 214. člena ZPP in upoštevaje vse v zvezi s tem (torej tudi v tožbi) podane relevantne tožnikove trditve presodi, ali je potrebno toženkino trditev o tem, da tožnik ob dogodku ni bil privezan z varnostnim pasom (s katerim slednja utemeljuje obstoj njegovega prispevka), šteti za priznano ali ne, svoje zaključke pa tudi ustrezno (konkretno) obrazloži.
Sodišče je zaključilo, da ni pomemben namen posojanja denarja, temveč dejstvo, da je tožnici uspelo dokazati, da je denar dejansko posodila, toženec pa ga ni vrnil.
Pravnomočnost zemljiškoknjižnega sklepa udeležence zemljiškoknjižnega postopka zavezuje glede vseh vprašanj, ki bi jih lahko uveljavljali v postopku. Če ni materialnopravne podlage za vknjižbo, so podani razlogi formalne neveljavnosti vknjižbe (1. točka prvega odstavka 148. člena ZZK-1), ki jih morajo udeleženci zemljiškoknjižnega postopka uveljavljati v njem.
SZ-1 člen 41, 41/1, 44, 44/1, 46. SPZ člen 119, 119/1, 119/5.
skupnost etažnih lastnikov – prodaja stanovanja – vplačilo v rezervni sklad – vračilo vplačila v rezervni sklad
Skupnost etažnih lastnikov z odhodom enega od etažnih lastnikov ob prodaji stanovanja ne preneha in ne razpade, temveč obstaja naprej, s tem, da kupec kot novi etažni lastnik in pravni naslednik vstopi v položaj prejšnjega etažnega lastnika. Etažni lastnik (tudi bivši) nima pravice zahtevati vračila vplačil v rezervni sklad niti zahtevati delitve. Gre namreč za strogo namenska sredstva, ki se lahko uporabijo le za poravnavo stroškov vzdrževanja in potrebnih izboljšav, ki so predvidene v sprejetem načrtu vzdrževanja, ter za nujna vzdrževalna dela in za odplačevanje v te namene najetih posojil (prvi odstavek 44. člena SZ-1).
vzdrževanje reda na glavni obravnavi – denarna kazen – postavitev neustreznih vprašanj s strani pooblaščenca – materialno procesno vodstvo
Postavljanje nepomembnih oziroma neustreznih vprašanj in neumestna opazka pooblaščenke tožnika ni razlog za izrek denarne kazni po členu 304 ZPP, saj ima sodišče na razpolago druge ukrepe v okviru materialno procesnega vodstva.
Tožnik je utrpel kratkotrajen, a zelo intenziven primarni strah, saj je bil nepričakovano napaden ob odhodu iz upravne enote, pri čemer se je strah stopnjeval ob vsakem zadanem vbodu in vreznini, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Iz tega naslova mu je prisodilo odškodnino v višini 1.500,00 EUR (od zahtevanih 6.000,00 EUR). Ni pa mu prisodilo odškodnine iz naslova sekundarnega strahu, ob oceni, da je zdravljenje potekalo hitro in brez zapletov.
Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti je bila odmerjena v višini 1.000,00 EUR (tožnik je zahteval 3.000,00 EUR). Tožnik ima brazgotino na desni dlani v dolžini približno 5 cm, na zunanji strani leve nadlakti v dolžini približno 10 cm, na levi strani prsnega koša, v srednji pazdušni črti (dlan pod pazduho) v dolžini 5 cm, na levi strani trebuha v dolžini 5 cm in nad desno ritnico v dolžini približno 3 in 7 cm.
Upoštevaje dejstvo, da se večina omenjenih brazgotin da pokriti z oblačili večji del leta in so vidne zunanji okolici le v poletnem času, ko je na morju ali bazenu (na vidnem mestu je le brazgotina pri palcu), in izpovedbo tožnika, da zaradi brazgotin nima večjih psihičnih težav, je odmerjena odškodnina pravična odškodnina.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0085925
ZVZD člen 5, 6, 14.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – poškodba kolena – poškodba pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – varstvo pri delu – protipravnost ravnanja – opustitev dolžnega ravnanja – neurejen delovni prostor – navodila za delo s transportnimi vozički – izjava o varnosti – pomanjkljivost izjave – vzročna zveza – obseg dela – povečan obseg dela
Za presojo, ali je bil toženkin zavarovanec dolžan poskrbeti za navodila, je pomembno, ali je obstajalo pomembno tveganje za nastanek škode pri delu s kovinskimi vozički, ki bi ga bilo mogoče z ustrezno organiziranostjo delovnega procesa zmanjšati.
Od povprečno skrbnega delavca ni mogoče pričakovati, da bo v vsakem trenutku delovnika pozoren na vse ovire na transportni poti in se jim pravočasno izognil. Vnaprej predviden način zlaganja, hrambe in transporta vozičkov bi tveganje za nastanek škode pomembno zmanjšal. Neobstoj navodil delavcem o načinu zlaganja, hrambe in transportiranja vozičkov zato predstavlja nedopustno opustitev toženkinega zavarovanca.
Ker iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje že dve leti nazaj prekinilo nepravdni postopek, ki teče zaradi razdružitve solastnine zato, da bi lahko nasprotni udeleženec vložil tožbo na ugotovitev večjega solastninskega deleža, pa tožbe ni vložil, ne more v nadaljevanju postopka še enkrat prekiniti nepravdnega postopka iz istega razloga z istim napotitvenim sklepom. Drugi odstavek 10. člena ZNP je jasen in zato mora sodišče postopek nadaljevati.
ZD člen 210 – 212, 221, 221/1. ZZK-1 člen 1. ZPP člen 3, 3/3.
dodatni sklep o dedovanju – zemljiška knjiga – lastninska pravica v pričakovanju – fotokopija pogodbe v verigi – predlog za vzpostavitev etažne lastnine
Zapuščinsko sodišče ne more ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju ugotavljati, ali obstaja premoženje, ki sodi v zapuščino. Vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami je namenjena zemljiška knjiga (1. člen ZZK-1). Zato lahko zapuščinsko sodišče v dodatnem sklepu o dedovanju zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika.
Obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP predvideva položaj, ko je v času sprejema sodne odločbe v postopku, ki je pravnomočno končan, obstajala druga sodna odločba oziroma odločba kakšnega drugega organa, s katero se je rešilo vprašanje, ki je imelo prejudicialen pomen za razsojo o glavni stvari v navedenem postopku. Na takšno odločbo je bilo sodišče v postopku, katerega obnova se zahteva, vezano.
Kasneje pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. S prenehanjem takšne odločitve so dani pogoji za možnost drugačne odločitve zaradi povezanosti dejanskih stanov med prejudicialnim in glavnim vprašanjem, kot jo utemeljuje neko pravno pravilo. To pa pomeni tudi, da dokler prenehanja prejudicialne odločitve ni, ne morejo biti dani pogoji za možnost drugačne odločitve oziroma povedano drugače: obnovitveni razlog ne obstoji.
javna listina – prava volja strank – sočasni ustni dogovori – tek zakonskih zamudnih obresti – vezanost na zahtevek
Pritožba neutemeljeno navaja, da sodišče ne bi smelo ugotavljati prave volje strank, ker v konkretnem primeru v skladu s prvim odstavkom 56. člena OZ velja samo tisto, kar je izraženo v posebni obliki. V skladu z drugim odstavkom istega člena so namreč veljavni sočasni ustni dogovori, če niso v nasprotju z vsebino pogodbe in če niso v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana. Konkretno ne gre za obveznosti pogodbenih strank, temveč za ugotovitev dejstva, glede česar je dopustno ugotavljati, da takšno dejstvo ni resnično. Navedeno je mogoče celo pri javni listini, za kakršno sicer, kot je bilo že obrazloženo, v konkretnem primeru ne gre (četrti odstavek 224. člena ZPP).
Tožnikovo redno plačevanje mesečnih anuitet predstavlja izpolnjevanje mesečnih obveznosti po pogodbi tudi, če so bile mesečne obveznosti izpolnjevane na podlagi administrativne prepovedi.
zasilna pot – javno dobro – prometni režim na nekategoriziranih cestah
Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko vsakdo uporablja. Tega statusa nepremičnine, ki niso v lasti občine ali države, ne morejo pridobiti z uporabo, ampak zgolj na podlagi splošnega ali posamičnega pravnega akta države ali lokalne skupnosti.