URS člen 14, 21.. ZPP člen 287, 287/2.. ZSVI člen 3, 3/1, 3/2, 5, 6.
status invalida - pravica do nadomestila za invalidnost - dodatek za tujo nego in pomoč - neizpolnjevanje pogojev - izvedensko mnenje
V tem postopku je sporno priznanje pravice do statusa invalida, priznanje pravice do nadomestila za invalidnost in pravice do dodatka za tujo nego in pomoč.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je izvedenka prepričljivo ugotovila, da pri tožniku pred polnoletnostjo ni prišlo do takšne stopnje duševne motnje, ki predstavlja zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, zaradi katere se ne bi mogel usposobiti za samostojno življenje in delo ter da ne bi bil sposoben samostojno opravljati osnovnih življenjskih potreb. Vse navedeno pa pomeni, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa invalida, posledično pa tudi ne za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost in pravice do dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi ZSVI. Na podlagi vsega ugotovljenega je sodišče prve stopnje pravilno tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje, kot tudi zahtevek za priznanje vtoževanih pravic, zavrnilo. Pravilno pa je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek zoper drugotoženo stranko, saj ni pasivno legitimirana in se je pri tem pravilno sklicevalo na že zavzeto stališče pritožbenega sodišča.
pogoji za vpis v sodni register - vpis spremembe družbenika - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine
Pogodba z dne 29. 1. 2020 je bila sklenjena po vpisu prepovedi odtujitve v sklepih z dne 20. 7. 2016 in 12. 11. 2019 ter predlagana za vpis v sodni register 6. 7. 2021. Začasna odredba omejuje družbenika v njegovem razpolagalnem upravičenju na poslovnem deležu na način, da ga prenese na drugega ali obremeni. Prepovedano mu je prenesti poslovni delež na drugega; prepovedano mu je z njim razpolagati tako, da bi spremenil svojo pravno pripadnost. Začasna odredba družbeniku prepoveduje skleniti katerokoli pogodbo, ki bi zanj ustvarjala obveznost prenosa poslovnega deleža, posledično mu prepoveduje opraviti potrebno razpolagalno dejanje za prenos poslovnega deleža.
ZSDU člen 22, 22/1, 35, 35/2, 52, 52/2, 53, 53/1.. ZPP člen 7, 7/1, 7/2.. ZDSS-1 člen 34.
kolektivni delovni spor - zakonitost volitev - volitve članov sveta delavcev
Na podlagi prvega odstavka 53. člena ZSDU imajo predlagatelji kandidatov za člane sveta delavcev v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost volitev, pravico zahtevati razveljavitev volitev. Sodišče prve stopnje je to določbo pravilno upoštevalo. Vsaka kršitev postopka volitev ne privede nujno do razveljavitve volitev. Relevantne so le kršitve, ki imajo za posledico nezakonitost volitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051228
KZ-1 člen 1, 1/1, 1/2, 45.a, 86, 86/3. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1.
način izvršitve kazni zapora - obrazložitev razlogov - podaljšanje pripora
Po tretjem odstavku 86. člena KZ-1 sme sodišče po izrečeni kazni do pet let zapora odrediti, da jo obsojenec prestaja v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku. Kljub ohlapnosti takšne določbe brez navedbe dejanskih podlag, se je sodišče druge stopnje strinjalo s pritožnico, da bi sodišče prve stopnje moralo v obrazložitvi sodbe navesti razloge za odredbo o obdolženčevem prestajanju kazni zapora v odprtem zavodu.
V izvedenskem mnenju je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju pritožbenega sodišča imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zavrnitev tožničinega tožbenega zahtevka za razvrstitev tožnice v II. oziroma III. kategorijo invalidnosti s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, skladno z 2. oziroma 3. alinejo drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2, ki predstavlja pravno podlago za odločitev. Izvedenski organ je svoje mnenje podal v sestavi specialista ortopeda, to je specialista, v katero specialnost sodi tožničino glavno obolenje in specialista medicine dela, ki je sicer najbolj kompetenten za ocenjevanje delazmožnosti. Oba specialista sta na tožničine pripombe, ki jih je podala na izvedensko mnenje, tudi ustrezno odgovorila.
obrazložen ugovor - razveljavitev sklepa o izvršbi - izvršba na podlagi verodostojne listine - odločanje o zahtevku in izvršilnih stroških v pravdi
Kolikor je ugovor dolžnika obrazložen, sodišče prve stopnje razveljavi sklep o izvršbi in odloči da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku. Zato je sodišče prve stopnje kot izvršilno sodišče zmotno vsebinsko presojalo ugovorne navedbe, saj je ta presoja pridržana za pravdni postopek.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pritožbene novote
V sporu majhne vrednosti s pritožbo ni mogoče uveljavljati očitka zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar je povezano tudi z omejitvijo vlog, v katerih lahko pravdni stranki navajata dejstva in dokaze (452. in 453. člen ZPP) in s tem, da v nobenem pritožbenem postopku ni dovoljeno uveljavljati nedopustnih pritožbenih novot (337. člen ZPP).
Zaključek o (ne)spornosti višine vtoževane terjatve ne more pomeniti zmotne uporabe materialnega prava. Predmetni pritožbeno zatrjevani napačni zaključek sodišča prve stopnje bi lahko pomenil le morebitno relativno kršitev določb pravdnega postopka (npr. kršitev 214. člena ZPP, ker gre za zaključek o spornosti relevantnih dejstev v zvezi z višino vtoževane terjatve) oziroma očitek zmotne dokazne ocene, ki spada v okvir očitka zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (ker je sodišče prve stopnje ob spornosti višine terjatve opravilo dokazno oceno v smeri, da tožnik višine terjatve ni izkazal). Oba očitka v sporu majhne vrednosti nista dopustna pritožbena očitka, zato so obširne pritožbene navedbe v tej smeri neupoštevne in zato neutemeljene.
ZPP člen 108, 337, 337/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 55/2.
ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - razlog za ugovor, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti - bruto in neto znesek - obstoj izvršilnega naslova - pritožbena novota
Čeprav dolžnik v pritožbi uveljavlja razloge, ki jih v predhodnem postopku ni izrecno uveljavljal, jih je, ker gre za razloge , ki jih mora sodišče upoštevati tudi po uradni dolžnosti in bi jih bilo dolžno upoštevati tudi, če se dolžnik nanje ne bi skliceval, pritožbeno sodišče dolžno upoštevati in v zvezi z njimi ni mogoče uporabiti določbe prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ob ustreznem postopanju bi moralo sodišče prve stopnje upnico, ki v predlogu za izvršbo ni specificirala neto zneskov, do plačila katerih je upravičena iz naslova regresa za letni dopust za leti 2017 in 2018 in iz naslova denarnega povračila, že pred odločitvijo o predlogu za izvršbo na podlagi 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pozvati k dopolnitvi predloga za izvršbo z ustrezno specifikacijo neto zneskov teh prejemkov. Po dovolitvi izvršbe za izterjavo celotnih (bruto) zneskov pa bi moralo sodišče prve stopnje na dejstvo, da je izvršba neutemeljeno dovoljena glede izterjave celotnih (bruto) zneskov, po uradni dolžnosti paziti tudi ob obravnavi ugovora, s katerim je dolžnik v celoti izpodbijal sklep o izvršbi.
Pravico do zdraviliškega zdravljenja je mogoče priznati, če je podano vsaj eno bolezensko stanje iz 45. člena in če je po 44. členu Pravil OZZ z zdravljenjem mogoče pričakovati povrnitev funkcionalnih sposobnosti. Po stališču Vrhovnega sodišča RS6 gre v 45. členu Pravil OZZ za pravno zaključen taksativno določen krog stanj, zato je pravico mogoče priznati, ko so izpolnjeni izrecno določeni pogoji. Indikacija, po kateri je zavarovana oseba upravičena do zdraviliškega zdravljenja je po stališču revizijskega sodišča strogo strokovno vprašanje, o katerem izven obsega, določenega v 45. členu Pravil OZZ sodišče niti s pomočjo izvedenca ne more odločati. To velja tudi za degenerativne bolezni hrbtenice, ko je po 1. alineji 2. točke 1. odstavka 45. člena Pravil OZZ zdraviliško zdravljenje na stacionarni način dopustno priznati za generalizirano spondilozo hrbtenice s težjo funkcionalno prizadetostjo in nevrološkimi izpadi, ki jih operativni poseg ne bi odpravil oz. je kontraindiciran. Slednje dejansko stanje pa v obravnavani zadevi ni podano, kot nepravilno in celo protispisno zaključuje prvostopenjsko sodišče.
Pravico do zdraviliškega zdravljenja bi bilo namreč mogoče zakonito priznati le, če bi bila kumulativno izkazana generalizirana spondiloza hrbtenice s težjo funkcionalno prizadetostjo in nevrološkimi izpadi, ki jih operativni poseg ne bi odpravil oziroma bi bil kontraindiciran. Ob pravilni oceni listinskih dokazov iz sodnega in upravnega spisa vključno z obema pisnima izvedeniškima mnenjema pa v obravnavani zadevi ni dejanske podlage za ugotovitev, da so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja v naravnem zdravilišču.
plačilo takse kot procesna predpostavka za tožbo - potrdilo o plačilu takse kot procesna predpostavka - uporaba sklicne številke v plačilnem nalogu - pravočasno plačilo sodne takse
Točne so pritožbene navedbe, da je bila sodna taksa plačana dne 23. 8. 2021, kar je pravočasno glede na to, da je bil plačilni nalog pooblaščenki tožnika vročen 18. 8. 2021.
V zvezi z izpolnjevanjem pogoja za zavrnitev iz 9. točke 186. člena ZSKZDČEU-1 sodišče presoja zgolj to, ali se je oseba lahko dejansko seznanila z odločbo nizozemskega organa in ali je imela zadosten rok za pripravo svoje obrambe oz. vložitev pravnega sredstva in da se za priznanje in izvršitev ne zahteva dejanska seznanitev, temveč zadošča zgolj možnost dejanske seznanitve, kar je v konkretnem primeru, ko gre za vročanje pravni osebi, izpolnjeno že s tem, da je pravni osebi pošiljka poslana na naslov, ki je naveden v Poslovnem registru Slovenije in da ima pravna oseba na tem naslovu hišni predalčnik.
sodba na podlagi pripoznave - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - spor male vrednosti - pristop na narok
Če stranka, ki je predlagala izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti ne pristopi na obravnavo, sodišče izda sodbo na podlagi pripoznave v sporu majhne vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00051334
ZD člen 61, 61/1. ZPP člen 286. URS člen 2, 23, 33.
notarska oporoka - izpodbijanje veljavnosti oporoke - oporočno razpolaganje - roki za uveljavitev zahteve za razveljavitev - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - pravni interes - nagib v oporoki - zmota - nesklepčnost zahtevka - utemeljenost tožbenega zahtevka - opozorilo stranki o nesklepčnosti tožbe - zavrnitev zahtevka zaradi nesklepčnosti - materialno procesno vodstvo - trditvena podlaga - pravna varnost - pravica do dedovanja - zastopanje po odvetniku
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da bi moralo sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvati, naj opredeli neveljavnost oporoke kot ničnost ali izpodbojnost. Tožečo stranko je namreč zastopala kvalificirana pooblaščenka - odvetnica, od trenutka, ko je bila v sodni praksi jasno artikulirana zahteva po uveljavitvi zahtevka za bodisi ničnost bodisi razveljavitev oporoke, pa je ob vložitvi obravnavane tožbe minilo že skoraj deset let, zato bi nadaljnje in bolj konkretno sugeriranje v smeri spremembe tožbenega zahtevka preseglo dolžnost materialnega procesnega vodstva.
OZ člen 637, 637/1, 639, 639/1, 639/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14, 454, 454/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - podjemna pogodba - odprava stvarne napake - pravica zahtevati odpravo napak - naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla - jamčevalni zahtevek - pravočasno grajanje napak
Višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da tožeča stranka ni dokazala, da je toženo stranko nemudoma obvestila o napaki in jo večkrat pozvala, naj zatrjevano napako odpravi. Tožeča stranka je v pritožbi vztrajala pri teh trditvah. Vendar ni navedla nobenega dokaza, ki bi ti navedbi potrdil. Sklicevala se je na sporočilo, iz katerega pa je razviden le odgovor tožene stranke z dne 30. 11. 2020, v katerem se je strinjala, da bo tožeča stranka sama odpravila napako. Iz navedenega sporočila ne izhaja, da je bila tožena stranka predhodno kdaj že pozvana k odpravi napake, niti da se tožena stranka na predhodna sporočila ni odzvala, zaradi česar je tožeča stranka napako, kot izhaja iz omenjenega sporočila, odpravila sama.
nadomestitev pripora s hišnim priporom - zavrnitev predloga za odpravo pripora
Ob ugotovljeni in zanesljivo izkazani visoki stopnji ponovitvene nevarnosti obeh obtožencev, oceni, da naj bi jima izvrševanje kaznivih dejanj predstavljalo dodaten vir za preživljanje in dejstvu na katerega opozarja državna tožilka in sicer, da ju naj ne bi, kot izhaja iz ugotovljene utemeljenosti suma v predmetni zadevi od izvrševanja kaznivih dejanj odvrnila niti okoliščina, da sta v preizkusni dobi po izrečenih jima pogojnih sodbah in da obravnavana kazniva dejanja kažejo, da naj bi kazniva dejanja po teži stopnjevala, je treba pritrditi državni tožilki, da ukrep hišnega pripora po 199.a členu ZKP ne daje zadostnega jamstva, da se bosta v bodoče vzdržala izvrševanja kaznivih dejanj in da bo torej s hišnim priporom moč zagotoviti varnost ljudi in njihovega premoženja.
Računi za domnevno nastalo škodo tožeči stranki niso ustrezen dokaz protipravnega ravnanja tožene stranke. Da naj bi tožena stranka ravnala protipravno, bi morala tožeča stranka podati ustrezne trditve in predlagati dokaze, ki bi dokazovali, da tožena stranka dejansko ni vračala palet, za kar so se nato naročniki obračali na tožečo stranko in jo finančno bremenili za opustitve tožene stranke. Nobenih dokazov o korespondenci in finančnih bremenitvah med tožečo stranko in njenimi naročniki glede domnevno nedopustnega ravnanja tožene stranke tožeča stranka ni predložila.
Ustrezno substanciranih dokaznih predlogov za zaslišanje s strani tožeče stranke ni bilo. Zgolj pavšalni zapis v vlogah tožeče stranke, da predlaga zaslišanje določenih oseb (ne da bi konkretizirala, o čem bi predlagane osebe lahko izpovedale), ne pomeni ustrezno substanciranega dokaznega predloga za zaslišanje. Na pavšalne dokazne predloge pa sodišče ne more (za nesubstanciran dokaz ni mogoče ugotoviti, ali je primeren oziroma potreben) niti ni dolžno odgovarjati z izčrpno obrazložitvijo.
V skladu z ZPP stranka ne more biti v zamudi, še preden bi sodbo prejela in se zoper njo pritožila.
osebni stečaj - odpust obveznosti dolžnika - odločanje o ugovoru dolžnika - pritožba stečajnega upravitelja - nedovoljenost pritožbe
Upravitelj se je pritožil zoper sklep o ugovoru stečajnega dolžnika proti odpustu obveznosti. Zakon ne določa, da bi se zoper tak sklep lahko pritožil tudi stečajni upravitelj. Le če je upravitelj vlagatelj ugovora proti odpustu obveznosti, mu zakon daje pravico do pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
stroški kazenskega postopka - oškodovanec kot tožilec - poziv za plačilo stroškov - pravno sredstvo ni predvideno
Zakonodajalec ni predvidel pravnega sredstva zoper poziv na plačilo stroškov kazenskega postopka, zato je prvo sodišče ravnalo pravilno, ko je predlog zakonitega zastopnika oškodovanke kot tožilke za umik poziva z dne 9. 9. 2016, zavrglo kot nedovoljenega.
ZVNDN člen 106a, 106a/6.. ZUJF člen 164, 164/3, 166, 166/2, 166/6.
povračilo stroškov za prehrano - delo preko polnega delovnega časa - plačilo dodatka
Spor se nanaša na obdobje od decembra 2010 do septembra 2015, pri čemer se deli na čas do uveljavitve ZUJF in na čas po uveljavitvi ZUJF, tj. od 1. 6. 2012 dalje.
darilo zapustnika - dedni delež - vračunavanje daril v nujni delež - upoštevanje daril
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bilo celotno darilo, dano toženki, že upoštevano v zapuščinskem postopku po očetu. Pravdni stranki sta namreč v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Kranju I P 518/2015 zaradi ugotovitve obsega zapuščine 19. 6. 2018 sklenili sodno poravnavo, s katero sta se med drugim dogovorili, da predstavlja zemljišče parc. št 151/6 v deležu do 1/2, darilo pokojnega očeta toženki. Tožnik je torej soglašal, da se darilo v celoti poračuna v dednem deležu toženke v zapuščini po očetu, ki je bil kot darovalec vknjižen v zemljiški knjigi, zato v tem postopku ne more uspeti s tožbo, po kateri bi se del istega darila poračunal še v dednem deležu toženke v zapuščini po materi. S tem bi namreč nastalo prikrajšanje v premoženjski sferi toženke, po drugi strani pa bi bil tožnik z dvakratnim upoštevanim istega darila sodedinji v obeh zapuščinskih postopkih neupravičeno obogaten.