KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051186
ZKP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 369, 369/1.
nerazumljiva vloga - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge
Ker je dopolnitev vloge tudi po oceni pritožbenega sodišča nerazumljiva in se ne razlikuje od prvotne nerazumljive vloge z dne 18. 5. 2021, je sodišče skladno s prvim odstavkom 369. člena ZKP ni moglo preizkusiti. Prav tako pa je ni moglo obravnavati kot katerokoli drugo vlogo po določbah prvega in drugega odstavka 76. člena ZKP.
izterjava nedenarne terjatve - izročitev stvari - ocena vrednosti - rok za vložitev predloga
Zgolj seznanitev o neuspešnem poskusu odvzema računalnika na kraju samem dne 28. 5. 2021 ne zadošča za začetek teka roka skladno z zgoraj navedenim določilom ZIZ. Namen navedenega dela določbe 215. člena ZIZ je namreč v zagotovitvi uresničitve pravice do sodnega varstva upniku, ki ima zoper dolžnika izvršilni naslov in svoje terjatve iz izvršilnega naslova ne more dobiti izpolnjene zaradi okoliščin na strani dolžnika. V kolikor bi želel zakonodajalec upniku navedeno ustavno pravico časovno drugače urediti za primer, ko je upnik osebno prisoten pri poskusu odvzema stvari dolžniku, bi to izrecno opredelil2. Ker določilo tretjega odstavka 215. člena ZIZ uporablja le pojem obveščenost, pa pritožbeno sodišče zaključuje, da tako jezikovna kot tudi namenska razlaga govorita v prid zaključku sodišča prve stopnje, da upnikov rok za vložitev predloga za cenitev stvari prične teči od prejema obvestila izvršitelja, da stvari pri dolžniku niso bile najdene.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pritožbene novote
V sporu majhne vrednosti s pritožbo ni mogoče uveljavljati očitka zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar je povezano tudi z omejitvijo vlog, v katerih lahko pravdni stranki navajata dejstva in dokaze (452. in 453. člen ZPP) in s tem, da v nobenem pritožbenem postopku ni dovoljeno uveljavljati nedopustnih pritožbenih novot (337. člen ZPP).
Zaključek o (ne)spornosti višine vtoževane terjatve ne more pomeniti zmotne uporabe materialnega prava. Predmetni pritožbeno zatrjevani napačni zaključek sodišča prve stopnje bi lahko pomenil le morebitno relativno kršitev določb pravdnega postopka (npr. kršitev 214. člena ZPP, ker gre za zaključek o spornosti relevantnih dejstev v zvezi z višino vtoževane terjatve) oziroma očitek zmotne dokazne ocene, ki spada v okvir očitka zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (ker je sodišče prve stopnje ob spornosti višine terjatve opravilo dokazno oceno v smeri, da tožnik višine terjatve ni izkazal). Oba očitka v sporu majhne vrednosti nista dopustna pritožbena očitka, zato so obširne pritožbene navedbe v tej smeri neupoštevne in zato neutemeljene.
V sporazumu o odpovedi neuvedenemu dedovanju v notarskem zapisu SV 298/01 z dne 28. 5. 20011 ni določeno, da bi odpoved neuvedenemu dedovanju veljala samo za zapustničino hčer B. B., zato velja tudi za njene potomce, torej velja tudi za njeno hčer in zapustničino vnukinjo A. K.
ZIZ člen 15, 17, 17/1, 45, 45/2, 53, 53/2. ZPP člen 212, 213, 337, 337/1.
pritožba zoper sklep, izdan o ugovoru - pravica do izjave - izvedba predlaganih dokazov - obrazložen ugovor dolžnika - trditvena podlaga v predlogu za izvršbo - kontradiktornost izvršilnega postopka - nova dejstva v pritožbi - trditveno in dokazno breme dolžnika - pavšalen ugovor dolžnika
V izvršilnem postopku se kontradiktornost med strankama res vzpostavi šele z vročitvijo ugovora. Vendar to ne pomeni, da je v situaciji kot je konkretna, ko je upnik že v predlogu za izvršbo določno navedel temelj terjatve in jo specificiral po višini ter je bilo dolžnikoma omogočeno, da se do nje konkretno opredelita, obveznost dolžnikov, da obrazloženo ugovarjata, prolongirana na izjavo na odgovor na ugovor.
ZSDU člen 22, 22/1, 35, 35/2, 52, 52/2, 53, 53/1.. ZPP člen 7, 7/1, 7/2.. ZDSS-1 člen 34.
kolektivni delovni spor - zakonitost volitev - volitve članov sveta delavcev
Na podlagi prvega odstavka 53. člena ZSDU imajo predlagatelji kandidatov za člane sveta delavcev v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost volitev, pravico zahtevati razveljavitev volitev. Sodišče prve stopnje je to določbo pravilno upoštevalo. Vsaka kršitev postopka volitev ne privede nujno do razveljavitve volitev. Relevantne so le kršitve, ki imajo za posledico nezakonitost volitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051228
KZ-1 člen 1, 1/1, 1/2, 45.a, 86, 86/3. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1.
način izvršitve kazni zapora - obrazložitev razlogov - podaljšanje pripora
Po tretjem odstavku 86. člena KZ-1 sme sodišče po izrečeni kazni do pet let zapora odrediti, da jo obsojenec prestaja v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku. Kljub ohlapnosti takšne določbe brez navedbe dejanskih podlag, se je sodišče druge stopnje strinjalo s pritožnico, da bi sodišče prve stopnje moralo v obrazložitvi sodbe navesti razloge za odredbo o obdolženčevem prestajanju kazni zapora v odprtem zavodu.
URS člen 14, 21.. ZPP člen 287, 287/2.. ZSVI člen 3, 3/1, 3/2, 5, 6.
status invalida - pravica do nadomestila za invalidnost - dodatek za tujo nego in pomoč - neizpolnjevanje pogojev - izvedensko mnenje
V tem postopku je sporno priznanje pravice do statusa invalida, priznanje pravice do nadomestila za invalidnost in pravice do dodatka za tujo nego in pomoč.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je izvedenka prepričljivo ugotovila, da pri tožniku pred polnoletnostjo ni prišlo do takšne stopnje duševne motnje, ki predstavlja zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, zaradi katere se ne bi mogel usposobiti za samostojno življenje in delo ter da ne bi bil sposoben samostojno opravljati osnovnih življenjskih potreb. Vse navedeno pa pomeni, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa invalida, posledično pa tudi ne za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost in pravice do dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi ZSVI. Na podlagi vsega ugotovljenega je sodišče prve stopnje pravilno tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje, kot tudi zahtevek za priznanje vtoževanih pravic, zavrnilo. Pravilno pa je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek zoper drugotoženo stranko, saj ni pasivno legitimirana in se je pri tem pravilno sklicevalo na že zavzeto stališče pritožbenega sodišča.
zavrženje tožbe - res iudicata - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - ugovor pravnomočno razsojene stvari - neutemeljen ugovor
Iz izreka že pravnomočne sodbe je razvidno, da ni odločeno, da bi šlo za solidarno obveznost treh oseb, saj tudi pobotni ugovor ni bil postavljen s takšno vsebino. Zato je treba šteti, da je bilo zoper C. C. pravnomočno odločeno zgolj do višine 1/3 zneskov, ki izhajajo iz izreka pravnomočne sodbe v zadevi IV P 000/2019 (seveda v delu, ko je bilo odločeno o pobotnem ugovoru – to je v delu, v katerem je bil ugotovljen obstoj terjatve, kot tudi v delu, v katerem je bil ugotovljen neobstoj terjatve – gre za točko III izreka pravnomočne sodbe). V preostalem delu bo o tožbenem zahtevku v obravnavani zadevi moralo sodišče prve stopnje meritorno odločiti.
OZ člen 637, 637/1, 639, 639/1, 639/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14, 454, 454/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - podjemna pogodba - odprava stvarne napake - pravica zahtevati odpravo napak - naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla - jamčevalni zahtevek - pravočasno grajanje napak
Višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da tožeča stranka ni dokazala, da je toženo stranko nemudoma obvestila o napaki in jo večkrat pozvala, naj zatrjevano napako odpravi. Tožeča stranka je v pritožbi vztrajala pri teh trditvah. Vendar ni navedla nobenega dokaza, ki bi ti navedbi potrdil. Sklicevala se je na sporočilo, iz katerega pa je razviden le odgovor tožene stranke z dne 30. 11. 2020, v katerem se je strinjala, da bo tožeča stranka sama odpravila napako. Iz navedenega sporočila ne izhaja, da je bila tožena stranka predhodno kdaj že pozvana k odpravi napake, niti da se tožena stranka na predhodna sporočila ni odzvala, zaradi česar je tožeča stranka napako, kot izhaja iz omenjenega sporočila, odpravila sama.
sodba na podlagi pripoznave - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - spor male vrednosti - pristop na narok
Če stranka, ki je predlagala izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti ne pristopi na obravnavo, sodišče izda sodbo na podlagi pripoznave v sporu majhne vrednosti.
nadomestitev pripora s hišnim priporom - zavrnitev predloga za odpravo pripora
Ob ugotovljeni in zanesljivo izkazani visoki stopnji ponovitvene nevarnosti obeh obtožencev, oceni, da naj bi jima izvrševanje kaznivih dejanj predstavljalo dodaten vir za preživljanje in dejstvu na katerega opozarja državna tožilka in sicer, da ju naj ne bi, kot izhaja iz ugotovljene utemeljenosti suma v predmetni zadevi od izvrševanja kaznivih dejanj odvrnila niti okoliščina, da sta v preizkusni dobi po izrečenih jima pogojnih sodbah in da obravnavana kazniva dejanja kažejo, da naj bi kazniva dejanja po teži stopnjevala, je treba pritrditi državni tožilki, da ukrep hišnega pripora po 199.a členu ZKP ne daje zadostnega jamstva, da se bosta v bodoče vzdržala izvrševanja kaznivih dejanj in da bo torej s hišnim priporom moč zagotoviti varnost ljudi in njihovega premoženja.
stroški kazenskega postopka - rok za vložitev predloga - prepozen predlog - obročno plačilo stroškov postopka
Prvostopenjska odločitev prvostopenjske sodnice je procesne narave, saj je v izpodbijanem sklepu le ugotovila, da je obsojenkina prošnja za obročno odplačilo preostanka stroškov kazenskega postopka prepozna, ker je ni vložila v roku kot ga določa četrti odstavek 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).
višina preživnine - zvišanje preživnine - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - materialne in pridobitne zmožnosti
Nobenega dvoma ni, da se potrebe štiriletnega otroka od potreb trinajst oziroma petnajst let stare najstnice razlikujejo. Dejstvo je, da so z vstopom v šolo nastali stroški v zvezi s šolanjem, v konkretnem primeru tudi z obšolskimi dejavnostmi.
Ne drži, da bi moralo sodišče prve stopnje oceniti potrebe obeh otrok. Glede na povsem različni izpovedi pritožnika in matere glede tega, koliko pritožnik prispeva k sinovem preživljanju, je dovolj, da je sodišče prve stopnje upoštevalo, da ima pritožnik še eno preživninsko obveznost do leto dni starega sina.
izredna odpoved delavca - odpravnina - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - znižanje plače
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da se osnovna plača delavca skladno z določbo 127. člena ZDR-1 določi na podlagi objektivnega kriterija zahtevnosti dela. Tako je bila tudi tožničina osnovna plača v 5. členu njene individualne pogodbe o zaposlitvi določena glede na zahtevnost njenega dela. Zaradi tega nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov tožnice ni mogoče utemeljiti na očitanih ji kršitvah delovnih obveznosti iz pisnega opozorila o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ampak morajo biti razlogi objektivni in vezani na zahtevnost dela, za katero je imela tožnica sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi. Ker tožena stranka tožnici plače ni znižala zaradi nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov, ampak zaradi kršitve delovnih obveznosti po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, je znižanje že iz tega razloga nezakonito. Tako je tožnica na podlagi 3. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR-1 utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in so pritožbene navedbe v zvezi s tem neutemeljene.
Ker je tožnica izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, je skladno z določbo tretjega odstavka 111. člena ZDR-1 upravičena do odpravnine za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. V njeni pogodbi o zaposlitvi je le za primer odpovedi s strani tožene stranke določena odpravnina v višini šestih plač, zato je tožnica upravičena do odpravnine v skladu z določbo 108. člena ZDR-1. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena od 2. 4. 2012 do 20. 5. 2019, kar je malo več kot sedem let. Tako ji po določbi drugega odstavka 108. člena ZDR-1 pripada odpravnina v višini 7/5 osnove iz prvega odstavka istega člena in sicer povprečne mesečne plače, ki jo je ali bi jo prejela, če bi delala, v zadnjih treh mesecih, kar ob plači v višini 6.200,00 EUR znaša 8.680,00 EUR in ne 37.200,00 EUR kot je zmotno dosodilo sodišče prve stopnje.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00053197
ZZZDR člen 51, 51/2. OZ člen 190, 190/1. SPZ člen 48, 48/1. ZOR člen 210, 210/2.
neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - vlaganja v posebno premoženje zakonca - vlaganje zakoncev v nepremičnino tretjega - vlaganje skupnega premoženja v nepremičnino tretjega - nova stvar
Tožbeni zahtevek se je glasil na povrnitev denarnih vlaganj v nepremičnino iz naslova neupravičene obogatitve, sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da v času zatrjevanih vlaganj prva toženka in drugi toženec nista bila več lastnika sporne nepremičnine, zato z navedenimi vlaganji nista mogla biti obogatena.
Zmotno je stališče tožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku odločati na podlagi določb ZZZDR. Tožnica s tožbenim zahtevkom zahteva povrnitev vlaganj zoper tretje osebe in ne bivšega zakonca. Drži, da se za ugotavljanje obsega skupnega premoženja in deležev zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju uporabljajo določbe ZZZDR (51. in 59. člen v zvezi z 12. členom ZZZDR oziroma smiselno sedaj veljavne določbe DZ). Enako tudi za povrnitev vlaganj enega zakonca v posebno premoženje drugega zakonca. V primeru, ko sta zakonca ali zunajzakonska partnerja vlagala v nepremičnino tretje osebe, se navedene določbe ZZZDR uporabljajo zgolj v razmerju med njima, v razmerju do tretje osebe pa določbe o neupravičeni pridobitvi (190. člen OZ v povezavi z 48. členom SPZ oziroma v konkretnem sporu določbe ZOR in ZTLR).
Ker je tožnica postavila denarni tožbeni zahtevek obligacijsko pravne narave ter med postopkom ni zatrjevala, da je zaradi navedenih vlaganj nastala nova stvar, na kateri ima stvarno pravno upravičenje, se do tega vprašanja sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeljevati.
ZVNDN člen 106a, 106a/6.. ZUJF člen 164, 164/3, 166, 166/2, 166/6.
povračilo stroškov za prehrano - delo preko polnega delovnega časa - plačilo dodatka
Spor se nanaša na obdobje od decembra 2010 do septembra 2015, pri čemer se deli na čas do uveljavitve ZUJF in na čas po uveljavitvi ZUJF, tj. od 1. 6. 2012 dalje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00056208
ZPP člen 4, 137, 142, 247, 279a. ZLNDL člen 2.
funkcionalno zemljišče stavbe v solasti - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pravica uporabe - družbena lastnina - odškodnina v obveznicah SOD - denacionalizacija - transformacija lastninske pravice - podržavljenje premoženja z odločbo - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec geodetske stroke - namenska raba zemljišča za nujno pot - redna raba stavbe - parkirišče - pravni prednik - volja stranke - vročanje sodnih pisanj - delitev parcel - dokazni predlog - umik dokaznega predloga - sprememba tožbe - materialno procesno vodstvo
Tožnici se v dokaz kontinuitete pravice uporabe na parceli ne moreta sklicevati na pravico do uporabe družbenih pravnih oseb, ki so s hotelom in gostiščem upravljale. Tožnici sta namreč individualni pravni naslednici F. F., ki so ji bila omenjena zemljišča nacionalizirana za gradnjo in ki jih ni nikoli uporabljala za namen parkirišča hotela in gostišča, saj tega ob nacionalizaciji sploh še ni bilo. Nepomembno je torej, ali je parkirišče zgradila toženka ali podjetje B. oziroma njegov pravni naslednik, temveč da pravice do uporabe niso pridobili individualni pravni predniki tožnic.
V razmerju do sodišča in nasprotne stranke ni odločilno, ali je do spremembe tožbe prišlo brez posvetovanja pooblaščenca s stranko ali z njeno vednostjo. Sodišče je spremembo tožbe dovolilo.
Stranka lahko po naravi stvari svoj dokazni predlog umakne vse do trenutka, ko sodišče začne z njegovim izvajanjem, ne pa tudi kasneje.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 98.. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - presežni delavec
Uporabe kriterijev za izbiro in obstoja drugih pogojev za zakonitost odpovedi glede na opredelitev vsebine odpovedi iz 87. člena ZDR-1, ki zahteva le obrazložitev poslovnega razloga, zaradi katerega je prenehala potreba po tožničinem delu, ni treba posebej navesti oziroma obrazložiti že v odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Druge zahteve, ki morajo biti izpolnjene in so pogoj za zakonitost odpovedi, so lahko predmet dokazovanja v sodnem postopku.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je izpodbijana odpoved zakonita, ker je obstajal utemeljen poslovni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.