ugovor - neplačilo sodne takse - domneva umika ugovora - sodna taksa kot procesna predpostavka
Rok za plačilo sodne takse še ni pričel teči. Iz listin v spisu je namreč razvidno, da je dolžnica v ugovoru z dne 13. 12. 2019 med drugim zaprosila tudi za taksno oprostitev, o kateri pa sodišče prve stopnje glede na podatke spisa še ni odločalo. Zaključek, da niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks ter da so izpolnjeni pogoji za domnevo umika ugovora dolžnice z dne 13. 12. 2019, je vsled navedenemu preuranjen.
DZ člen 250, 254, 256, 256/1, 256/2. ZNP-1 člen 2, 2/2, 6, 6/2, 24, 57, 57/4, 67.
razrešitev skrbnika - postopek za razrešitev - zavrženje predloga - predlagatelj postopka - upravičen predlagatelj - udeleženci nepravdnega postopka - aktivna legitimacija - dolžnosti skrbnika - pravni interes - začetek postopka po uradni dolžnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Pogodbeno razmerje z nasprotno udeleženko pritožnici ne podeljuje legitimacije za udeležbo v postopkih v zvezi s postavitvijo ali razrešitvijo skrbnika nasprotne udeleženke niti za nadzor nad delom skrbnika.
Drugi odstavek 6. člena ZNP-1 sodišču ne omogoča, da bi po uradni dolžnosti začelo kakšen postopek, če ni tako posebej predpisano v zakonu. Domet določila, da mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok in oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese, je, da mora varovati pravice in interese teh oseb med postopki, ki jih vodi; ne daje pa podlage za uvedbo postopkov po uradni dolžnosti, če ni to z zakonom posebej določeno, ali za vodenje nekega postopka zato, da bo lahko o s strani predlagatelja zatrjevanih nepravilnostih obvestilo nek drug organ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051186
ZKP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 369, 369/1.
nerazumljiva vloga - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge
Ker je dopolnitev vloge tudi po oceni pritožbenega sodišča nerazumljiva in se ne razlikuje od prvotne nerazumljive vloge z dne 18. 5. 2021, je sodišče skladno s prvim odstavkom 369. člena ZKP ni moglo preizkusiti. Prav tako pa je ni moglo obravnavati kot katerokoli drugo vlogo po določbah prvega in drugega odstavka 76. člena ZKP.
V sporazumu o odpovedi neuvedenemu dedovanju v notarskem zapisu SV 298/01 z dne 28. 5. 20011 ni določeno, da bi odpoved neuvedenemu dedovanju veljala samo za zapustničino hčer B. B., zato velja tudi za njene potomce, torej velja tudi za njeno hčer in zapustničino vnukinjo A. K.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00051286
SPZ člen 10, 11, 11/1, 68. SZ-1 člen 24, 24/4, 24/5, 30, 30/1. ZLNDL člen 5, 5/1, 5/3. OZ člen 125. ZTLR člen 12. ZPN člen 7. ZPDS člen 7, 7/2.
postopek v sporu majhne vrednosti - stroški upravljanja in obratovanja stavbe - stroški rezervnega sklada - domneva o lastniku nepremičnine - pravica uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - občina - zemljiškoknjižni imetnik pravice uporabe - presečni dan - lastninska pravica na stavbi - pridobitev pravice uporabe - prenos pravice uporabe - pravna podlaga - substanciranje navedb - dejstva zunaj zaznavnega območja stranke - poizvedovalni dokaz - pošteno sojenje - načelo relativnosti obligacijskih razmerij
Tisti, ki pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL ni imel, lastninske pravice po tem zakonu ni mogel pridobiti, tudi če je bila pravica uporabe v zemljiški knjigi vpisana na njegovo ime. Za ugotovitev, ali je tožena stranka z uveljavitvijo ZLNDL postala lastnica sporne nepremičnine, je bilo torej bistveno, ali je na presečni dan (25. 7. 1997) imela na njem pravico uporabe.
Za veljaven prenos pravice uporabe je bila potrebna ustrezna pravna podlaga v obliki odločbe ali pogodbe (pri čemer se je pravica uporabe lahko prenašala tudi na podlagi ustno sklenjene pogodbe ob izpolnjeni teoriji realizacije). Ob tem je treba upoštevati, da je bila pridobitev pravice uporabe možna tudi, če je nekdo ob vednosti in izrecnem dovoljenju pristojnih organov z vsemi dovoljenji (soglasji), potrebnimi za gradnjo in uporabo novozgrajene stavbe, zgradil objekt in ga uporabljal.
zavrženje tožbe - postopek osebnega stečaja - ločitvena pravica - ločitvena pravica na odstopljeni terjatvi - uveljavljanje prerekane ločitvene pravice v pravdi - ugotovitev obstoja izločitvene pravice - izločitvena pravica na terjatvah - ugotovitvena tožba - pravni interes - napotitveni sklep - odstop terjatve (cesija) - posebna razdelitvena masa - poplačilo terjatve v stečajnem postopku - prenos lastninske pravice v zavarovanje - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - plačilna nesposobnost
Prevzemnik terjatve lahko prijavi terjatev in ločitveno pravico v stečajnem postopku ali pa se sam zunajsodno poplača iz terjatve, ki je predmet te ločitvene pravice. Pri zunajsodni unovčitvi terjatve upošteva splošna pravila, ki se uporabljajo za njegovo ločitveno pravico. Kadar pa se prevzemnik terjatve odloči, da terjatev in ločitveno pravico (vseeno) prijavi v stečajnem postopku, in torej plačilo terjatve uveljavlja sodno, s tem dejanjem izrazi voljo za to, da postane odstopljena terjatev del posebne stečajne mase in da se izterja po pravilih stečajnega postopka.
V primeru neplačevitosti se fiduciarna zavarovanja približajo zastavni pravici, zaradi česar terjatev po zakonu na dan začetka postopka insolventnosti preide nazaj v premoženje njenega odstopnika (in stečajnega dolžnika). Prevzemnik s tem izgubi pravice, ki jih je imel iz imetništva terjatve, torej pravico razpolagati s terjatvijo, ki je bila predmet zavarovanja, ostane pa mu po zakonu nastala ločitvena pravica in z njo povezano varstvo (prednost pred drugimi upniki dolžnika). Učinek ločitvene pravice pa je, da omogoča plačilo terjatve, ki je zavarovana z ločitveno pravico, iz posebne razdelitvene mase, torej v stečajnem postopku, ne daje pa ločitvena pravica tožeči stranki možnosti, da se poplača na podlagi tožbe zoper dolžnika v pravdnem postopku, mimo stečajnega postopka.
V izvedenskem mnenju je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju pritožbenega sodišča imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zavrnitev tožničinega tožbenega zahtevka za razvrstitev tožnice v II. oziroma III. kategorijo invalidnosti s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, skladno z 2. oziroma 3. alinejo drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2, ki predstavlja pravno podlago za odločitev. Izvedenski organ je svoje mnenje podal v sestavi specialista ortopeda, to je specialista, v katero specialnost sodi tožničino glavno obolenje in specialista medicine dela, ki je sicer najbolj kompetenten za ocenjevanje delazmožnosti. Oba specialista sta na tožničine pripombe, ki jih je podala na izvedensko mnenje, tudi ustrezno odgovorila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051228
KZ-1 člen 1, 1/1, 1/2, 45.a, 86, 86/3. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1.
način izvršitve kazni zapora - obrazložitev razlogov - podaljšanje pripora
Po tretjem odstavku 86. člena KZ-1 sme sodišče po izrečeni kazni do pet let zapora odrediti, da jo obsojenec prestaja v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku. Kljub ohlapnosti takšne določbe brez navedbe dejanskih podlag, se je sodišče druge stopnje strinjalo s pritožnico, da bi sodišče prve stopnje moralo v obrazložitvi sodbe navesti razloge za odredbo o obdolženčevem prestajanju kazni zapora v odprtem zavodu.
Sodišče prve stopnje je pravilen zaključek o (veljavnih) naročilih storitev v imenu in za račun toženke sprejelo na podlagi številnih ugotovljenih okoliščin konkretnega primera in je drugačno pritožbeno zavzemanje neutemeljeno. Gre za okoliščine (ustaljene) poslovne prakse med pravdnima strankama, ki sta obe gospodarska pravna subjekta. V obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov se na podlagi 12. člena Obligacijskega zakonika (OZ) za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov med drugim upošteva tudi praksa, vzpostavljena med strankama.
Četudi bi storitve naročil tretji, ki obenem ni imel pooblastila za naročanje storitev v imenu in za račun toženke, je toženka zaradi naknadne in konkludentne odobritve poslov zavezana tožnici plačati za opravljene storitve. Pogodba se lahko sklene po zastopniku (prvi odstavek 69. člena OZ). Pogodba, ki jo sklene pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila (falsus procurator), zavezuje neupravičeno zastopanega, če jo ta pozneje odobri (prvi odstavek 73. člena OZ), odobritev pravnega posla pa zastopani lahko poda izrecno ali s konkludentnimi ravnanji (prvi odstavek 18. člena OZ). Konkludentna izjava volje je sicer pravni standard, katerega vsebino mora sodišče določiti v vsakem primeru posebej, vendar zgoraj omenjena dejstva, da je šlo za opravo storitev za toženko, ki jih je sprejela, takšno izjavo volje zagotovo potrjujejo.
motenje posesti - začasna odredba - motilno dejanje - ponavljajoče se motilno dejanje - vodovodna napeljava - pogoji za začasno odredbo - prepoved bodočega motenja
Nepravilna je ocena in ugotovitev sodišča, da predlagano zavarovanje prepovednega dela predloga ni potrebno. Izdana začasna odredba namreč tožencem neposredno nalaga le določeno ravnanje. Zavrnjena pa je v delu, ki bi tožencem nalaga dolžnost opustitve smiselno enakih motilnih bodočih ravnanj. Pritožniku je treba pritrdi, da je njegov pravni položaj na ta način začasno zavarovan le delno.
pogoji za vpis v sodni register - vpis spremembe družbenika - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine
Pogodba z dne 29. 1. 2020 je bila sklenjena po vpisu prepovedi odtujitve v sklepih z dne 20. 7. 2016 in 12. 11. 2019 ter predlagana za vpis v sodni register 6. 7. 2021. Začasna odredba omejuje družbenika v njegovem razpolagalnem upravičenju na poslovnem deležu na način, da ga prenese na drugega ali obremeni. Prepovedano mu je prenesti poslovni delež na drugega; prepovedano mu je z njim razpolagati tako, da bi spremenil svojo pravno pripadnost. Začasna odredba družbeniku prepoveduje skleniti katerokoli pogodbo, ki bi zanj ustvarjala obveznost prenosa poslovnega deleža, posledično mu prepoveduje opraviti potrebno razpolagalno dejanje za prenos poslovnega deleža.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00050956
ZPP člen 154. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20.
odmera pravdnih stroškov - obstoj skupnega premoženja - končni uspeh strank - obrazloženost stroškovne odločitve - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini - odvetniška tarifa - procesna dejanja strank - nagrada za narok
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini zadošča, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del spisa.
ZPIZ-2 člen 54, 54/1, 54/1-3.. ZZZDR člen 12.. DZ člen 4.
pravica do vdovske pokojnine - izvenzakonska zveza - (ne)izpolnjevanje pogojev
V zadevi je sporno, ali je med tožnico in pokojnim zavarovancem obstajala življenjska skupnost, ki je po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
Zunajzakonske skupnosti po ustaljeni sodni praksi ni dopustno enačiti s prijateljstvom ali dalj časa trajajočim razmerjem intimne narave, v katerem med osebama ne obstoji volja po vzpostavitvi ekonomske in socialne skupnosti. Izenačenje pravnih posledic dalj časa trajajoče življenjske skupnosti in zakonske zveze ima namreč svoj smisel v varstvu tistih oseb, ki sta ustvarili partnerski odnos z enako vsebino, kot jo ima zakonska zveza in le zaradi svojega prepričanja te zveze nista formalizirali.
Tožnica ni dokazala obstoja bistvenih elementov zunajzakonske skupnosti. Res je predlagala tudi zaslišanje zdravnika, vendar pa njegovega naslova niti ni sporočila, niti na zadnjem naroku ni vztrajala pri navedenem dokaznem predlogu. Ker niso izkazani bistveni elementi zunajzakonske skupnosti, je sodišče prve stopnje tožničin tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Poskus vročitve plačilnega naloga je bil na istem naslovu, kot je bila prej opravljena vročitev sklepa o izvršbi osebno. Dolžnik v ugovoru ni navedel, da se je ali da se bo v kratkem preselil in da naj mu sodišče pošilja nadaljnja pisanja na drug naslov.
Na strani obdolženca ni namreč nobenih takšnih okoliščin, ki ne bi bile znane že sodišču prve stopnje ob izrekanju kazni in ki se ne bi v zadostni meri izražale v izrečeni šest mesečni zaporni kazni.
zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pavšalni pritožbeni očitki
Pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja sodišče druge stopnje upošteva le, če stranka v pritožbenem postopku konkretizirano napada razloge v izpodbijanem sklepu, ki se nanašajo na ugotovljeno dejansko stanje. V konkretnem primeru bi to pomenilo nasprotovanje ugotovitvam sodišča prve stopnje glede finančnega položaja toženke, ki bi lahko bile podlaga za ugoditev njenemu predlogu. Ker ugotovitvam v izpodbijanem sklepu toženka ne nasprotuje, je sodišče druge stopnje vezano na ugotovljeno dejansko stanje v izpodbijanem sklepu.
Pravico do zdraviliškega zdravljenja je mogoče priznati, če je podano vsaj eno bolezensko stanje iz 45. člena in če je po 44. členu Pravil OZZ z zdravljenjem mogoče pričakovati povrnitev funkcionalnih sposobnosti. Po stališču Vrhovnega sodišča RS6 gre v 45. členu Pravil OZZ za pravno zaključen taksativno določen krog stanj, zato je pravico mogoče priznati, ko so izpolnjeni izrecno določeni pogoji. Indikacija, po kateri je zavarovana oseba upravičena do zdraviliškega zdravljenja je po stališču revizijskega sodišča strogo strokovno vprašanje, o katerem izven obsega, določenega v 45. členu Pravil OZZ sodišče niti s pomočjo izvedenca ne more odločati. To velja tudi za degenerativne bolezni hrbtenice, ko je po 1. alineji 2. točke 1. odstavka 45. člena Pravil OZZ zdraviliško zdravljenje na stacionarni način dopustno priznati za generalizirano spondilozo hrbtenice s težjo funkcionalno prizadetostjo in nevrološkimi izpadi, ki jih operativni poseg ne bi odpravil oz. je kontraindiciran. Slednje dejansko stanje pa v obravnavani zadevi ni podano, kot nepravilno in celo protispisno zaključuje prvostopenjsko sodišče.
Pravico do zdraviliškega zdravljenja bi bilo namreč mogoče zakonito priznati le, če bi bila kumulativno izkazana generalizirana spondiloza hrbtenice s težjo funkcionalno prizadetostjo in nevrološkimi izpadi, ki jih operativni poseg ne bi odpravil oziroma bi bil kontraindiciran. Ob pravilni oceni listinskih dokazov iz sodnega in upravnega spisa vključno z obema pisnima izvedeniškima mnenjema pa v obravnavani zadevi ni dejanske podlage za ugotovitev, da so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja v naravnem zdravilišču.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051170
KZ-1 člen 209, 209/1. ZKP člen 358, 372, 372-1.
kaznivo dejanje poneverbe - oprostilna sodba - pritožba državnega tožilca - kršitev kazenskega zakona - ločenost premoženja družbe in družbenika - prilastitev "sebi"
Glede na konkretni del opisa obdolžencu očitanega dejanja, iz katerega je razvidno, da bi naj s transakcijskega računa oškodovane družbe dvignil denar in ga nakazal družbi K.N. j.d.o.o. je namreč poudariti, da ima družba lastno subjektiviteto, kar pomeni, da je samostojna (pravna) oseba, katere premoženje je v pravnem prometu ločeno od premoženja njenih družbenikov ter namenjeno opravljanju gospodarske dejavnosti. Ločenost premoženjske sfere družbenikov in družbe pa velja tudi v primeru, ko gre za edinega družbenika, kot to izhaja iz obtožbenega očitka, po katerem naj bi bil obdolženec "edini lastnik in zakoniti zastopnik".
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do informacije - uveljavljanje bistvenih kršitev v pritožbi - korist mladoletnega otroka
Sodišče mora upoštevati okoliščine vsakega posameznega primera in ugotavljati korist otroka v konkretnem primeru. Temeljnemu vodilu največje koristi otrok je v obravnavanem primeru sledilo in jo pri odločitvi o zaupanju v varstvo in vzgojo otrok in določitvi stikov tudi ugotavljalo in pravilno upoštevalo ter odločitev na podlagi izvedenih dokazov tudi jasno obrazložilo.
Z opisanimi navedbami dovolj določno in konkretno uveljavlja postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki zajema pravico do informacije kot izhodiščno in zato temeljno pravico, ki stranki omogoča sodelovanje v postopku ter tudi uveljavljanje pravic v postopku, konkretno tudi pravico do (vsebinske) pritožbe kot rednega pravnega sredstva, kar tudi izpostavlja.