Če meni, da bi moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi o oprostitvi plačila potrebnih izdatkov in nagrade pooblaščenca oškodovanke, ki so bili obsojenki s pravnomočno sodbo naloženi v plačilo, nima prav, saj obdolženec, ki je bil spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja, plačila teh stroškov ne more biti oproščen.
ZSDU člen 8, 8/1, 10, 10/3, 16, 16/1, 16/2, 30, 31, 32, 33, 34, 34/2, 35, 44, 45, 45/2, 46, 46/1, 53, 53/1.. ZDSS-1 člen 52.. URS člen 75.. ZPP člen 337, 337/1.
kolektivni delovni spor - volitve članov sveta delavcev - razveljavitev volitev - bistvena kršitev določb postopka
Pritožbeno sodišče soglaša, da je bil sklep z dne 18. 8. 2021 (z novo določenim datumom volitev in delno spremenjeno sestavo volilne komisije, kar je v skladu s 16. členom ZSDU v pristojnosti sveta delavcev) nezakonit, ker ga je svet delavcev sprejel v času, ko ni več imel mandata. Zaradi tega tudi dejanja volilne komisije od 18. 8. 2021 dalje in glasovanje dne 14. 9. 2021 niso bili zakoniti.
Enaki kršitvi kot svet delavcev, tj. načela hitrega postopanja in določb ZSDU, je storila tudi volilna komisija. Kot pravilno izhaja iz prvostopenjske sodbe, bi volilna komisija morala z volilnim procesom nadaljevati čim prej. Zmoten je pritožbeni očitek volilne komisije, da je to želela, a je imela težave s sklepčnostjo. Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo, zakaj teh težav ni bilo, pritožbeno sodišče pa teh razlogov po nepotrebnem ne ponavlja. Ker je bil s pravnomočno sodno odločbo odpravljen sklep volilne komisije o zavrnitvi predloga kandidature E.E., je 23. 6. 2021 za volilno komisijo nastopila obveznost iz 34. člena ZSDU, na podlagi katerega je treba najpozneje v treh dneh izdati sklep o ugotovitvi zakonitosti predloga te kandidatke in ga objaviti. Tudi po presoji pritožbenega sodišča volilna komisija ni upoštevala načela hitrega postopanja in je časovno odreagirala izven določbe 34. člena ZSDU. Šele 18. 8. 2021 je namreč objavila kandidatno listo, na katero je umestila tudi E.E..
Iz prvostopenjskih ugotovitev izhaja, da je na kandidatno listo z dne 18. 8. 2021 volilna komisija umestila tudi druga dva kandidata, katerima je 20. 5. 2021 zavrnila predloge kandidature (C.C., D.D.). Takšno ravnanje volilne komisije je bilo nezakonito.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051665
ZKP člen 83, 216, 216/1, 216/3, 216/7, 219a, 220, 285e. ZNPPol člen 46, 46/5. URS člen 35, 36, 36/3, 38, 38/1.
prepoznava oseb po fotografijah - hišna preiskava - preiskava elektronske naprave - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - obrazložitev odredbe - utemeljeni razlogi za sum - navzočnost pri hišni preiskavi
V skladu z določbo petega odstavka 46. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije smejo namreč policisti pri postopku prepoznave uporabljati fotografije iz evidence fotografiranih oseb ali fotografije oseb, pridobljene na drug zakonit način, kamor je vsekakor mogoče uvrstiti Centralni register prebivalstva.
Pri hišni preiskavi bo v prvi vrsti navzoč tisti, v čigar varovano pravico (zasebnost) se posega, to je stanovalec oziroma dejanski uporabnik oziroma imetnik stanovanja in drugih prostorov, ne glede na to, ali jih uporablja kot lastnik ali imetnik.
Glede preiskave elektronskih naprav se uporabljajo določbe 219.a člena ZKP. Ta v drugem odstavku določa, da se preiskava opravi na podlagi vnaprejšnje pisne privolitve imetnika ter policiji znanih in dosegljivih uporabnikov elektronske naprave, ki na njej utemeljeno pričakujejo zasebnost (uporabnik), ali na podlagi obrazložene pisne odredbe sodišča, izdane na predlog državnega tožilca. Ker sta v obravnavanem primeru v preiskavo prenosnega računalnika in mobilnega telefona privolila tako obdolženec kot njegova žena, torej uporabnik in lastnica, je bilo zakonskim pogojem v celoti zadoščeno.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi, trajanje delovnega razmerja, reparacijo in denarno povračilo. Pravilno je ugotovilo, da je tožnica vpogledala v podatke na TRR C.C. 3. 11. 2017 in 21. 8. 2017, čeprav komitentke ni bilo v poslovalnici in ni želela vpogleda v podatke na svojem TRR, kar je storila z namenom izdelave ponudbe za kredit na predlog F.F.. Navedeno ravnanje je pravilno štelo za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, saj je nepooblaščen vpogled bančnega delavca v transakcijski račun oziroma v osebne podatke komitenta ravnanje v nasprotju s predpisi o bančni tajnosti. Tožnica je naklepoma huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja in je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 podan.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - pogoji za izrek varnostnega ukrepa - neprištevnost storilca - pozitivna prognoza
Kot pogoj za izrekanje varnostnega ukrepa po 70.b členu KZ-1 se zahteva indiciranost zdravljenja ter z uspešnim zdravljenjem pogojena kvalificirana pozitivna prognoza (namesto negativne prognoze, ki se pojavlja sicer pri varnostnem ukrepu po 70.a členu KZ-1). Kvalificiranost prognoze, da storilec ne bo delal hujših kaznivih dejanj, se nanaša na nepredvidenost storitve kateregakoli kaznivega dejanja, za katero je predpisana kazen več kot tri leta zapora. Potrebnost izreka varnostnega ukrepa po 70.b členu KZ-1, da obdolženi ne bi izvrševal hujših kaznivih dejanj, pa je sodišče prve stopnje utemeljevalo s sklicevanjem na mnenje izvedenke psihiatrične stroke in zaključilo, da sicer obstaja verjetnost, da bi obdolženec storil kakšno hujše kaznivo dejanje, pri čemer pa so v celoti izostali razlogi o odločilnih dejstvih, katera hujša kazniva dejanja bi lahko ponovil in zakaj ter na podlagi česa je sodišče prve stopnje navedeno zaključilo. Izpodbijani sklep tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki so bili podlaga za izrek navedenega ukrepa.
Ker je v teku že varnostni ukrep obveznega zdravljenja na prostosti, ki se izvršuje, ni mogoče odreči tehtnosti pritožbenim navedbam,da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do potrebnosti izreka istega varnostnega ukrepa, ki se že izvršuje
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 93.. ZNPPol člen 13, 15, 17.. KZ-1 člen 99, 99/1, 99/1-3, 217, 217/3, 257.. KZ-1 člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - uradna oseba - hujša kršitev delovne obveznosti
Neutemeljeno je pritožbeno navajanje, da tožnika v konkretnih okoliščinah ni mogoče šteti za uradno osebo, ki bi lahko naklepno zlorabila svoj uradni položaj. Splošna opredelitev uradne osebe je določena v 3. točki prvega odstavka 99. člena KZ-1, in sicer gre za osebo, ki pri državnem organu (ali organu samoupravne lokalne skupnosti ali pri drugi osebi javnega prava) opravlja uradne naloge ali ima uradno funkcijo z vodstvenimi pooblastili in odgovornostmi. Glede na navedeno je tako pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik kot kriminalist specialist, zaposlen na Policijski upravi I., imel lastnost uradne osebe, ki mu jo dajejo pooblastila iz ZODPol, ZNPPol, ZKP in drugih zakonov. Pri preiskovanju kaznivega dejanja prikrivanja po tretjem odstavku 217. člena KZ-1 na škodo domnevne oškodovanke G.G. je namreč opravljal uradne naloge kriminalista specialista, kar je treba povezati z njegovim položajem in pooblastili, ki mu jih daje zakonodaja. Pri tem ni pomembno, da tožnik sam ni imel pooblastila, da odredi oziroma vrne vozilo dobrovernemu kupcu ali komu drugemu, ter s tem vzvoda, da omogoči legalizacijo ukradenega vozila (protipravno premoženjsko korist). Za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1 je pomembno le, da ga je izvršila uradna oseba v zvezi z opravljanjem njene službe v državnem organu.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da se za izpolnitev formalnega pogoja petih let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju upoštevajo vse delovne izkušnje v vzgoji in izobraževanju, ki se kot take ovrednotijo glede na vsebino delovnih nalog. Odločilno je torej, ali je kandidat v času zaposlitve pri konkretnem delodajalcu opravljal naloge s področja vzgoje in izobraževanja, kar izhaja tudi iz dela razpisa, ki se nanaša na predložitev dokazil o delovnih izkušnjah na področju vzgoje in izobraževanja. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, zakon in razpis za izpolnitev pogoja ne zahtevata, da so delovne izkušnje pridobljene v zavodih, vpisanih v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, toženka pa ne more od kandidatov zahtevati izpolnjevanja strožjih pogojev od predpisanih in navedenih v razpisu.
zavarovanje dokazov - upravičen razlog za zavarovanje dokazov - predlog za zaslišanje priče - trditveno in dokazno breme - dokazni standard verjetnosti - dokazni postopek - starost - zdravstveno stanje - zdravniško potrdilo - navajanje novih dejstev in dokazov - nedopustna pritožbena novota
Trditvena podlaga predlagateljice je bila skopa in nekonkretizirana ter pavšalna, kar je očitno posledica zmotne teze, da že starost priče potrjuje utemeljenost njenega predloga. Predlagateljica tudi glede zdravstvenega stanja priče ni navedla konkretnih trditev, ki bi potrjevale njene navedbe, da obstoji utemeljena bojazen, da zaslišanje priče ne bo mogoče kasneje izvesti.
ZSDU člen 22, 22/1, 35, 35/2, 52, 52/2, 53, 53/1.. ZPP člen 7, 7/1, 7/2.. ZDSS-1 člen 34.
kolektivni delovni spor - zakonitost volitev - volitve članov sveta delavcev
Na podlagi prvega odstavka 53. člena ZSDU imajo predlagatelji kandidatov za člane sveta delavcev v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost volitev, pravico zahtevati razveljavitev volitev. Sodišče prve stopnje je to določbo pravilno upoštevalo. Vsaka kršitev postopka volitev ne privede nujno do razveljavitve volitev. Relevantne so le kršitve, ki imajo za posledico nezakonitost volitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051170
KZ-1 člen 209, 209/1. ZKP člen 358, 372, 372-1.
kaznivo dejanje poneverbe - oprostilna sodba - pritožba državnega tožilca - kršitev kazenskega zakona - ločenost premoženja družbe in družbenika - prilastitev "sebi"
Glede na konkretni del opisa obdolžencu očitanega dejanja, iz katerega je razvidno, da bi naj s transakcijskega računa oškodovane družbe dvignil denar in ga nakazal družbi K.N. j.d.o.o. je namreč poudariti, da ima družba lastno subjektiviteto, kar pomeni, da je samostojna (pravna) oseba, katere premoženje je v pravnem prometu ločeno od premoženja njenih družbenikov ter namenjeno opravljanju gospodarske dejavnosti. Ločenost premoženjske sfere družbenikov in družbe pa velja tudi v primeru, ko gre za edinega družbenika, kot to izhaja iz obtožbenega očitka, po katerem naj bi bil obdolženec "edini lastnik in zakoniti zastopnik".
Poskus vročitve plačilnega naloga je bil na istem naslovu, kot je bila prej opravljena vročitev sklepa o izvršbi osebno. Dolžnik v ugovoru ni navedel, da se je ali da se bo v kratkem preselil in da naj mu sodišče pošilja nadaljnja pisanja na drug naslov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00051286
SPZ člen 10, 11, 11/1, 68. SZ-1 člen 24, 24/4, 24/5, 30, 30/1. ZLNDL člen 5, 5/1, 5/3. OZ člen 125. ZTLR člen 12. ZPN člen 7. ZPDS člen 7, 7/2.
postopek v sporu majhne vrednosti - stroški upravljanja in obratovanja stavbe - stroški rezervnega sklada - domneva o lastniku nepremičnine - pravica uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - občina - zemljiškoknjižni imetnik pravice uporabe - presečni dan - lastninska pravica na stavbi - pridobitev pravice uporabe - prenos pravice uporabe - pravna podlaga - substanciranje navedb - dejstva zunaj zaznavnega območja stranke - poizvedovalni dokaz - pošteno sojenje - načelo relativnosti obligacijskih razmerij
Tisti, ki pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL ni imel, lastninske pravice po tem zakonu ni mogel pridobiti, tudi če je bila pravica uporabe v zemljiški knjigi vpisana na njegovo ime. Za ugotovitev, ali je tožena stranka z uveljavitvijo ZLNDL postala lastnica sporne nepremičnine, je bilo torej bistveno, ali je na presečni dan (25. 7. 1997) imela na njem pravico uporabe.
Za veljaven prenos pravice uporabe je bila potrebna ustrezna pravna podlaga v obliki odločbe ali pogodbe (pri čemer se je pravica uporabe lahko prenašala tudi na podlagi ustno sklenjene pogodbe ob izpolnjeni teoriji realizacije). Ob tem je treba upoštevati, da je bila pridobitev pravice uporabe možna tudi, če je nekdo ob vednosti in izrecnem dovoljenju pristojnih organov z vsemi dovoljenji (soglasji), potrebnimi za gradnjo in uporabo novozgrajene stavbe, zgradil objekt in ga uporabljal.
ZPP člen 108, 337, 337/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 55/2.
ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - razlog za ugovor, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti - bruto in neto znesek - obstoj izvršilnega naslova - pritožbena novota
Čeprav dolžnik v pritožbi uveljavlja razloge, ki jih v predhodnem postopku ni izrecno uveljavljal, jih je, ker gre za razloge , ki jih mora sodišče upoštevati tudi po uradni dolžnosti in bi jih bilo dolžno upoštevati tudi, če se dolžnik nanje ne bi skliceval, pritožbeno sodišče dolžno upoštevati in v zvezi z njimi ni mogoče uporabiti določbe prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ob ustreznem postopanju bi moralo sodišče prve stopnje upnico, ki v predlogu za izvršbo ni specificirala neto zneskov, do plačila katerih je upravičena iz naslova regresa za letni dopust za leti 2017 in 2018 in iz naslova denarnega povračila, že pred odločitvijo o predlogu za izvršbo na podlagi 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pozvati k dopolnitvi predloga za izvršbo z ustrezno specifikacijo neto zneskov teh prejemkov. Po dovolitvi izvršbe za izterjavo celotnih (bruto) zneskov pa bi moralo sodišče prve stopnje na dejstvo, da je izvršba neutemeljeno dovoljena glede izterjave celotnih (bruto) zneskov, po uradni dolžnosti paziti tudi ob obravnavi ugovora, s katerim je dolžnik v celoti izpodbijal sklep o izvršbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00050956
ZPP člen 154. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20.
odmera pravdnih stroškov - obstoj skupnega premoženja - končni uspeh strank - obrazloženost stroškovne odločitve - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini - odvetniška tarifa - procesna dejanja strank - nagrada za narok
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini zadošča, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del spisa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051186
ZKP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 369, 369/1.
nerazumljiva vloga - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge
Ker je dopolnitev vloge tudi po oceni pritožbenega sodišča nerazumljiva in se ne razlikuje od prvotne nerazumljive vloge z dne 18. 5. 2021, je sodišče skladno s prvim odstavkom 369. člena ZKP ni moglo preizkusiti. Prav tako pa je ni moglo obravnavati kot katerokoli drugo vlogo po določbah prvega in drugega odstavka 76. člena ZKP.
ZPIZ-2 člen 126, 126/2.. URS člen 22, 23, 25.. OZ člen 378.. ZPIZ-1 člen 197.
ugotavljanje invalidnosti - datum nastanka invalidnosti
Odločitev o datumu nastanka invalidnosti z 11. 12. 2016 je sodišče pravilno argumentiralo s pravilom o časovni vezanosti na predhodno pravnomočno odločitev, o priznanju invalidske pokojnine od 1. 1. 2017 dalje pa z vezanostjo na določilo drugega odstavka 126. člena ZPIZ-2. Celotna obrazložitev je usmerjena v argumentacijo, zakaj pri tožniku invalidnost obstoji šele z 11. 12. 2016, posledično iz česar je povsem jasno zakaj je potrebno tožbeni zahtevek v delu, ko se zahteva priznanje invalidnosti že pred 11. 12. 2016 zavrniti.
plačilo takse kot procesna predpostavka za tožbo - potrdilo o plačilu takse kot procesna predpostavka - uporaba sklicne številke v plačilnem nalogu - pravočasno plačilo sodne takse
Točne so pritožbene navedbe, da je bila sodna taksa plačana dne 23. 8. 2021, kar je pravočasno glede na to, da je bil plačilni nalog pooblaščenki tožnika vročen 18. 8. 2021.
URS člen 14, 21.. ZPP člen 287, 287/2.. ZSVI člen 3, 3/1, 3/2, 5, 6.
status invalida - pravica do nadomestila za invalidnost - dodatek za tujo nego in pomoč - neizpolnjevanje pogojev - izvedensko mnenje
V tem postopku je sporno priznanje pravice do statusa invalida, priznanje pravice do nadomestila za invalidnost in pravice do dodatka za tujo nego in pomoč.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je izvedenka prepričljivo ugotovila, da pri tožniku pred polnoletnostjo ni prišlo do takšne stopnje duševne motnje, ki predstavlja zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, zaradi katere se ne bi mogel usposobiti za samostojno življenje in delo ter da ne bi bil sposoben samostojno opravljati osnovnih življenjskih potreb. Vse navedeno pa pomeni, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa invalida, posledično pa tudi ne za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost in pravice do dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi ZSVI. Na podlagi vsega ugotovljenega je sodišče prve stopnje pravilno tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje, kot tudi zahtevek za priznanje vtoževanih pravic, zavrnilo. Pravilno pa je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek zoper drugotoženo stranko, saj ni pasivno legitimirana in se je pri tem pravilno sklicevalo na že zavzeto stališče pritožbenega sodišča.