listine, ki se priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu - soglasje upravne enote - dopolnitev zemljiškoknjižnega predloga
Zemljiškoknjižni predlog je mogoče dopolniti z listino, ki je ob vložitvi predloga že obstajala, pa predlogu pomotoma ni bila priložena, ne pa za listino, ki bi bila sestavljena kasneje.
Sodišče prve stopnje se je pravilno ukvarjalo s trditvami in dokazi dolžnika glede konkretne vročitve sklepa o izvršbi, vročitve v danem primeru in da ni uspel vzbuditi zadostnega dvoma v opravljeno konkretno vročitev. Torej je dopustilo tudi zadosten dvom, ne gotovosti napačne vročitve.
Bistvena je ugotovitev sodišča, da se je vročitev sklepa o izvršbi s fikcijo opravljala na naslovu, ki je bil kot poslovni naslov dolžnika vpisan v sodnem registru in razlogovanje, da je dolžnik kot subjekt vpisa v register dolžan poskrbeti za pravilnost navedb o svojem sedežu ter da dejansko poslovanje na drugem naslovu ne vpliva na pravilnost vročitve.
ZPP ne določa, da bi se moralo v primeru poslovne enote oziroma podružnice vročati na tem sekundarnem naslovu. Poštar ni dolžan iskati morebitnih dodatnih naslovov dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00072216
ZDR člen 184. OZ člen 131, 149, 150, 153, 171, 185. ZPP člen 5, 339.
odškodninska odgovornost delodajalca - nastanek škodnega dogodka - protipravnost ravnanja zavarovanca - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave
Vprašanje (ne)drsnosti (mokrih) stopnic predstavlja enega izmed bistvenih, za odločitev v tej zadevi odločilnih dejstev. Od ugotovitve tega dejstva so namreč odvisni tako dejanski zaključki o (možnosti) nastanka škodnega dogodka na tožbeno zatrjevani način, o tožbeno zatrjevanem vzroku nastanka škodnega dogodka kot tudi dejanski in pravni zaključki o protipravnosti ravnanja zavarovanca tožene stranke, ki na stopnice, kar v tej pravdi med pravdnima strankama niti ni sporno, ni namestil protidrsne zaščite. Tožena stranka tako povsem utemeljeno v pritožbi izpostavlja zmotnost, pa tudi pomanjkljivost razlogov sodišča prve stopnje za zavrnitev njenega dokaznega predloga z izvedencem gradbene stroke, ki bi z opravljenimi meritvami ugotavljal drsnost na stopnice vgrajenih ploščic. Sodišče prve stopnje je namreč ta njen dokazni predlog zavrnilo kot neutemeljen (torej nepotreben) iz razloga, ker je štelo, da četudi bi se ugotovilo, da so v objekt bile vgrajene ustrezne protizdrsne ploščice, torej da so iz ustreznega materiala, še vedno ne bi imele nameščene protizdrsne zaščite. Po oceni pritožbenega sodišča pa so ti razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi je zavrnilo ta dokazni predlog tožene stranke, da drsnost (mokrih) stopnic oziroma na njih vgrajenih ploščic v tem konkretnem primeru, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so bile stopnice po videzu gladke, za odločitev ni ključnega pomena, da je v tem primeru ključnega pomena zgolj to, da na stopnicah ni bilo protizdrsne zaščite in da bi le-ta zaradi strožjih pogojev glede varnosti in zdravja pri delu morala biti nameščena tudi v primeru, če bi se ugotovilo, da so bile vgrajene ustrezne protizdrsne ploščice, pomanjkljivi in tudi zmotni, saj temeljijo na zmotnem zaključku sodišča prve stopnje o pravni nepomembnosti dejstva drsnosti na stopnice vgrajenih ploščic. Od vprašanja drsnosti ploščic, če so mokre, je namreč odvisen že sam zaključek o možnosti nastanka škodnega dogodka na tožbeno zatrjevani način oziroma zaključek o tožbeno zatrjevanem vzroku nastanka škodnega dogodka, tega vidika pa sodišče prve stopnje pri presoji potrebnosti izvedbe predlaganega dokaza z izvedencem gradbene stroke sploh ni upoštevalo, zaradi česar je zavrnitev tega dokaznega predloga tožene stranke nepopolna. Sodišče prve stopnje je tako dokazni predlog tožene stranke z izvedbo dokaza z izvedencem gradbene stroke zavrnilo nepopolno in z navedbo neustreznega razloga. S takšnim postopanjem je toženi stranki onemogočilo dokazovanje dejstva, z ugotovitvijo katerega bi se lahko razbremenila svoje odškodninske odgovornosti, kršilo je njeno pravico do izjave in načelo kontradiktornosti (5. člen ZPP).
ZGD-1 člen 516, 516/5. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 37.
vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register - enoosebna d.o.o. - knjiga sklepov
Predlagatelj neutemeljeno navaja, da je neutemeljena zahteva sodišča, da bi moralo biti s strani notarja potrjeno ujemanje prepisa sklepa edinega družbenika z izvirnikom, da je knjiga sklepov edinega družbenika vodena v elektronski obliki, katere izpis sklepa ne zahteva potrditve ujemanja z izvirnikom. Edina izjema po 5. točki 37. člena Uredbe je prečiščeno besedilo na obrazcu po petem odstavku 516. člena ZGD-1. Predlagatelj ne navaja, da bi bil njegov akt o ustanovitvi sestavljen na obrazcu, to tudi ni razvidno iz spisa, saj je čistopisa akta o ustanovitvi predložil v notarskih zapisnikih ter jima priložil notarjevi potrdili o skladnosti akta oziroma čistopisa s sklepi. Notarskega potrdila, da se čistopis akta ujema z edinim pravno učinkovitim sklepom ustanovitelja z dne 17. 5. 2021, predlagatelj ne zatrjuje niti ni razviden iz spisa. Ne gre samo za procesno pomanjkljivost predloga, pač pa za vsebinsko pomanjkljivost, da predlagatelj ni predložil vseh listin, ki jih zahteva Uredba, konkretno po 5. točki 37. člena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00050474
KZ-1 člen 296. ZPP člen 14. OZ člen 179, 181, 353, 353/1.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - kaznivo dejanje - nasilništvo - identično dejansko stanje - primarni in sekundarni strah - sprememba tožbe - druga pravna podlaga - soodgovornost - obsodilna kazenska sodba - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - vnaprejšna dokazna ocena - dokaz z zaslišanjem prič - neizvedba dokaza - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - ocena verodostojnosti priče
Z opisano modifikacijo tožnica ni spremenila tožbe. Dejanska podlaga zahtevka in iztoževana vsota sta ostali enaki, spremenila se je le pravna kvalifikacija za eno od postavk nepremoženjske škode, na kar pa sodišče niti ni vezano.
Zgolj branje pisne izjave priče iz kazenskega postopka ne more vedno nadomestiti predlaganega neposrednega zaslišanja, saj so procesne garancije, vloga udeležencev ter nenazadnje dokazna tema v pravdnem postopku drugačni. Vnaprejšnje prognoziranje, da neizvedeni dokaz, tudi če bi ga sodišče izvedlo, ne bi mogel spremeniti sprejete dokazne ocene, ne predstavlja upravičenega razloga za zavrnitev dokaza z zaslišanjem priče.
nedovoljena pritožba - pritožba zoper sodbo višjega sodišča - izredno pravno sredstvo
Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje obravnavalo kot pritožbo in ki ga je z izpodbijanim sklepom kot nedovoljenega zavrglo.
Gre za civilni spor med dvema sosednjima lastnikoma nepremičnin, pri čemer eden drugega (toženec tožnika) ovira v normalni uporabi lastne nepremičnine s tem, da mu onemogoča vzdrževanje vodovodnih cevi za dobavo vode na njegovo nepremičnino, mu odreka možnost pridobitve lastnega vodovodnega priključka na način, kot zatrjuje tožnik (ki se šteje za resničen) ter ga postavlja v dolžniški položaj nasproti dobavitelju vode tudi za del, ki jo porabi toženec. Iz navedenega sledi, da je tožnikov zahtevek sklepčen (čeprav bi se lahko pravnega reševanja nastale situacije lahko lotil tudi na drug način), ni pa tudi dvoma, da ima tožnik za tožbo pravni interes, ki se pri dajatvenih zahtevkih tako ali tako domneva.
poslovna goljufija - znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitveni namen - opis kaznivega dejanja - dejanje ni kaznivo dejanje
Očitek, da je imela navedena družba na računu zadostna sredstva, ne more biti v nikakršni korelaciji z zavedanjem obtoženca ob sklenitvi pogodbe, na obveznosti ne bodo izplačane. Dobro poslovanje in solidno finančno stanje oziroma likvidnost družbe sopodpisnice niso takšne okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da se je obtoženi ob zagotavljanju plačila obveznosti zavedal, da jih ob zapadlosti ne bo poravnal.
osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti - izjava priče - navedbe v sodnem postopku - preklic izjave - (ne)resničnost izjave - nepotreben dokaz z izvedencem
Tehtanje med tožničino pravico do časti in dobrega imena zaradi netočne izjave o aplicirani snovi pacientki, za kar je imela toženka utemeljen razlog, in toženkino svobodo izražanja, zaradi konteksta sporne izjave zanesljivo govori v korist slednje. Toženkino ravnanje zato ni bilo nedopustno (protipravno), ugotavljati morebitne škode oz. njenega obsega pa je bilo v posledici tega nepotrebno.
Sporna izjava je bila dana za potrebe sodnega postopka in ni bila naslovljena na širšo, sploh pa ne na strokovno javnost. Pred očmi je treba imeti, da se učinek izjave priče pred sodiščem konzumira v tistem postopku, v katerem je bila dana. Gre namreč za dokaz, s katerim se ugotavlja resničnost pravno pomembnih dejstev v konkretnem sporu. Sodišče v tistem sporu oceni, ali je neka izjava prepričljiva in verodostojna. Smisel in sploh možnost preklicevanja izjave, ki je bila že podala v nekem sodnem postopku, je zato sila omejen, saj se je v tistem postopku niti ne more več preklicati.
domneva o umiku tožbe - neudeležba tožeče stranke na naroku - neudeležba stranke na naroku za glavno obravnavo - opravičljiv razlog za neudeležbo stranke na naroku za glavno obravnavo
Po določbi prej veljavnega tretjega odstavka 282. člena ZPP je veljala domneva, da se v primeru, če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, ne pride nobena stranka, šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa natančno povzelo potek postopka ter pravilno utemeljilo odločitev o tem, da tožnikova odsotnost ni bila opravičljiva. Tožnik se je namreč vsakič po prejemu vabila na poravnalni narok in prvi narok skliceval na nujno službeno odsotnost v tujini, pri tem pa kljub večkratnim pozivom prvostopenjskega sodišča, naj predloži ustrezna dokazila, tega ni storil. Pravilno je tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da tudi morebitna dalj časa trajajoča službena odsotnost, če bi jo tožnik izkazal, ne predstavlja dogodka, ki ga ni mogoče vnaprej predvideti in z njim računati.
JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00056215
URS člen 155. OZ člen 3, 9, 82, 190, 347, 352, 352/3. ZRRD člen 12, 15. ZJA člen 9. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (2009) člen 40, 46.
pogodba o projektnem financiranju - javna agencija - pogodbena podlaga - obogatitvena narava zahtevka - obogatitev in prikrajšanje - odškodninska podlaga - vsebina pogodbe - namenska poraba sredstev - nenamenska poraba sredstev - vračilo prejetih sredstev - uporaba materialnega prava - uporaba pravilnika - prepoved retroaktivne veljave - pogodbena odškodninska odgovornost - oseba javnega prava - sklenitelj pogodbe - aktivna stvarna legitimacija - ugovor zastaranja odškodninske terjatve - splošni petletni zastaralni rok - kršitev pogodbene obveznosti - gospodarska pogodba - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - izpolnitev pogodbe - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - poraba namenskih sredstev - sprememba projekta - vzrok za neizpolnitev - kršitev pogodbe - obstoj škode
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju dane napotke upoštevalo, saj je presojalo vprašanje (ne)namenske porabe sredstev, pa tudi obstoj predpostavk za poslovno odškodninsko odgovornost.
Kot je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, je tožnica tista, ki je sklenila sporno pogodbo, ona (in ne Republika Slovenija) je tudi tista, ki se je s pogodbo zavezala tožencu izplačati določen denarni znesek, ta znesek je tudi izplačala, toženec pa se je zavezal denar porabiti za v pogodbi predviden namen. Kako in na kakšni podlagi je tožnica ta sredstva pridobila in kakšno je njeno notranje razmerje z ustanoviteljico, za presojo njene aktivne stvarne legitimacije v pogledu poslovne odškodninske odgovornosti ni pomembno.
Za presojo zastaranja odškodninske terjatve je v obravnavani zadevi treba uporabiti tretji (in ne prvi) odstavek 352. člena OZ, po katerem odškodninska terjatev za škodo, ki nastane s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določenem za zastaranje te obveznosti. Ker v konkretnem primeru pri pogodbeni obveznosti ne gre za obveznost, za katero bi ob upoštevanju pravil 347. člena OZ in nadaljnjih veljal krajši zastaralni rok kot sicer velja na splošno, je za zastaranje odškodninske terjatve tožnice treba uporabiti rok petih let.
Iz besedila 352. člena OZ bi se sicer dalo narediti zaključek, da za odškodninske terjatve za škodo zaradi kršitve pogodbene obveznosti ni odločilno, kdaj je oškodovanec zvedel za kršitev pogodbe (in posledično za škodo), vendar pa je treba pri uporabi pravil o zastaranju paziti, da stranki ni nesorazmerno oteženo ali celo preprečeno uveljavljanje zahtevkov, ki jih ima na razpolago. Uporaba zastaralnih rokov ne sme biti taka, da onemogoča učinkovito varstvo pravic. V obravnavani zadevi je zato treba upoštevati, da se tožnica pred prejemom zaključnega poročila (to je pred 22. 4. 2011) nikakor ni mogla seznaniti s tem, da je pri izvrševanju projekta prišlo do sprememb brez njenega soglasja (in s tem do nastopa domneve o nenamenski porabi). Gre namreč za okoliščino iz sfere toženca.
Vzrok za kršitev pogodbe izvira iz sfere toženca.
Tudi če do kršitve pogodbe ne bi prišlo in bi bila sredstva namensko porabljena, bi bil premoženjski položaj tožnice enak (teh sredstev tožnica tudi v tem primeru ne bi več imela). To pomeni, da tožničine škode ne more predstavljati že samo dejstvo, da je soizvajalki na podlagi sklenjene pogodbe s tožencem nakazala vtoževan znesek. Kot toženec pravilno opozarja, bi ji škoda nastala le, če bi zaradi ugotovljene kršitve morala sama ta znesek že vrniti svoji ustanoviteljici (to je v proračun) in bi se njeno premoženje zato zmanjšalo.
DZ člen 239, 239/2, 240, 240/2, 241, 242, 242/1. ZNP-1 člen 64.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - namen skrbništva - skrbnik - primernost skrbnika - izbira skrbnika - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje.
ZNP člen 9, 118, 118/1, 118/2, 118/3. SPZ člen 47, 47/1, 47/3.
prekinitev nepravdnega postopka - pogoji za prekinitev postopka - napotitev na pravdo - napotitveni sklep - predhodno vprašanje - gradnja na tujem svetu - dogovor o gradnji - solastništvo - delitev solastnine - sporazum o delitvi - ureditev meje - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
V primeru zatrjevane gradnje na tujem svetu, se to vprašanje rešuje v nepravdnem postopku. Pred tem se je v primeru gradnje na tujem svetu postavil ugotovitveni zahtevek zaradi pridobitve lastninske pravice na originaren način z gradnjo na tujem svetu. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je nasprotni udeleženec s sprožitvijo postopka smiselno sledil napotitvenemu sklepu, saj bo s tem odpravljen spor glede predmeta delitve, s tem pa bo tudi odpravljena ovira, ki preprečuje opravo delitve solastnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00050475
DZ člen 11, 239, 240, 241, 243, 245, 247. ZPP člen 213. ZNP-1 člen 42. ZSV člen 102.
odvzem poslovne sposobnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - osebnostna primernost - naloge skrbnika - dolžnosti skrbnika - odgovornost skrbnika - duševna bolezen - duševne motnje - trditveno in dokazno breme - predložitev dokazov - zdravila - izvedenec medicinske stroke - center za socialno delo kot skrbnik - imenovanje novega skrbnika
Gola predložitev dokazov brez poprejšnje podaje trditev, kaj naj bi iz posameznih listin izhajalo relevantnega za zadevo, ne more nadomestiti strankine dolžnosti, da ustrezno oblikuje svoje navedbe. Pritožnika zgolj s predložitivjo listine ne moreta uspeti.
Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje.
ZFPPIPP člen 121, 239, 239/2. ZPP člen 142, 280, 280/2, 339, 339/2-8.
postopek osebnega stečaja - narok za začetek stečajnega postopka - fikcija vročitve - pravilno in pravočasno vabljenje stranke - razpis naroka za glavno obravnavo - čas za pripravo na glavno obravnavo - možnost obravnavanja pred sodiščem
Drugi odstavek 239. člena ZFPPIPP določa, da mora sodišče v treh delovnih dneh po prejemu dolžnikovega ugovora proti predlogu za začetek stečajnega postopka, ki ga je vložil upnik, razpisati narok za začetek stečajnega postopka na dan, ki ne sme biti poznejši od enega meseca po prejemu ugovora. Glede na taka določila ZFPPIPP (in odsotnost omejitev z roki za razpis naroka v ZPP) določila drugega odstavka 280. člena ZPP ni mogoče neposredno uporabiti. Vsekakor pa je pomembno, da dolžniku ostane dovolj časa za pripravo na narok. Kolikšen bo ta čas v primeru naroka za začetek stečajnega postopka, je odvisno od okoliščin konkretnega primera.
ZNDM-2 člen 28.. OZ člen 378.. ZDR-1 člen 32.. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3.
plačilo razlike v plači - dejansko delo
Tožnik je v vtoževanem obdobju (od 15. 9. 2018 do 31. 8. 2019) opravljal naloge mejne kontrole (na mejnih prehodih, kar je naloga delovnega mesta višji policist), na enak način in v enakem obsegu kot njegovi sodelavci, ki so bili zaposleni na delovnem mestu višji policist. Zato mu je sodišče prve stopnje za to obdobje pravilno prisodilo vtoževano razliko v plači za dejansko opravljeno delo - glede na višje vrednoteno delovno mesto višjega policista.