odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - vložitev predloga za izvršbo - škoda - zamuda pri plačilu odškodnine
Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi izhajalo iz pravilne materialno pravne podlage, ki jo predstavljajo določila 1. odstavka 131. člena OZ o krivdni odškodninski odgovornosti in to materialno pravo tudi pravilno uporabilo, ko je toženki naložilo plačilo nadaljnje odškodnine v višini 150,00 EUR, ki jo predstavljajo zaradi neutemeljeno sproženega izvršilnega postopka nastali stroški blokade računa pri P. d.d. v višini 38,00 EUR in stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka v višini 112,00 EUR, saj ni sporno, da toženka te škode tožniku do izteka roka za prostovoljno plačilo, ki ji ga je tožnik podelil v zahtevku z dne 17. 5. 2018, toženka pa ga je prejela najkasneje dne 20. 5. 2018, ni poravnala.
dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - življenjska skupnost - čustvena navezanost - medsebojna pomoč zakoncev
Za izpolnjenost izvenzakonske skupnosti biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji, (1.) da je med partnerjema obstajala življenjska skupnost, po vsebini enaka zakonski skupnosti, (2.) notornost njune takšne skupnosti tudi v očeh drugih in (3.) da njuno notranje čustveno razmerje temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči in ga oba partnerja dojemata kot njun partnerski odnos.
Toženci trditev o tem, da bi naj med tožnikom in zapustnico konec leta 2017 prišlo do spora, po katerem tožnik zapustnice ni obiskoval nekaj mesecev, pred sodiščem prve stopnje sploh niso podali. Zato pa izpovedba drugotoženke in nekaterih prič, ki so o takšnem sporu izpovedovale, ne morejo dopolniti oziroma nadomestiti takšne pomanjkljive trditvene podlage tožencev in sodišče takšnih dejstev ni bilo dolžno (oziroma ni smelo) ugotavljati.
ZDR-1 člen 156, 156/3.. ZObr člen 97f, 97f/2, 97f/3.
misija - vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
Prvostopenjsko sodišče je kršitev tožnikove pravice do tedenskega počitka zmotno utemeljevalo s pavšalnimi ugotovitvami glede njegovih obveznosti, ki so bile povezane z opravljanjem poveljniške dolžnosti (vodenje oddelka, odgovornost za uspešno izvedbo nalog, skrb za pripadnike in njihovo pripravljenost, seznanjenost z lokacijo pripadnikov in tem, kaj v danem trenutku počnejo, poročanje poveljniku voda o izvedenih nalogah svojega oddelka). Po pravilnem stališču pritožbe te obveznosti same po sebi ne omejujejo pravice do tedenskega počitka, če ni pri tem konkretno ugotovljeno, da so presegale obseg standardnih opravil, ki jih za vzdrževanje varnostne opremljenosti in za potrebe varnostnega protokola terja režim bivanja in dela na misiji. Ugotovitve sodišča prve stopnje ne omogočajo zaključka, da je tožnikovo delo ta obseg preseglo.
Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je za presojo o tem, ali je udeležba na sestanku pomenila kršitev pripadnikove pravice do tedenskega počitka, bistveno, kakšni so bili ti sestanki, kako so potekali, kakšno je bilo njihovo trajanje, pogostnost in vsebina, saj je golo informiranje oziroma neformalno predajanje zadolžitev za naslednji dan le del vojaške rutine, ki nima narave formalnega in organiziranega sestanka.
Formalna razporeditev pripadnika v hitre odzivne sile ne posega v njegovo pravico do tedenskega počitka, če v tem času ni tudi aktiviran (kar tožnik glede na ugotovitve ni bil).
spor majhne vrednosti - pobotni ugovor - izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - izostanek odločitve o pobotnem ugovoru - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - nedopustnost pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Kadar sodišče ne odloči o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti, lahko stranka v 15 dneh od prejema sodbe predlaga, naj pravdno sodišče izda dopolnilno sodbo (prvi odstavek 325. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka niti v pritožbi niti v posebni vlogi izdaje dopolnilne sodbe ni predlagala, zato tega ne more več storiti.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 31, 31/1, 251, 251/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - ponarejanje listin
Zmoten je pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo do vseh znakov kaznivega dejanja iz prvega odstavka 251. člena KZ-1. V izpodbijanem delu sodbe (25., 30., 33., 34. točka obrazložitve) so natančno opisana izvršitvena dejanja tožnika (pridobil podpise pogodbenikov družbe E. iz programa F., jih natisnil, obrezal dele s podpisom in jih nalepil na naštete listine, te fotokopiral), s katerimi je po pravilnem zaključku prvostopenjskega sodišča spremenil prave listine z namenom, da jih uporabi kot prave, kar je nato dejansko tudi storil s tem, ko jih je poslal E..
SPZ člen 75, 75/1, 75/2, 99, 99/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - prepovedane imisije - oblikovanje tožbenega zahtevka - pasivna legitimacija
Z negatorno tožbo po 75. členu SPZ v zvezi z 99. členom SPZ se zagotavlja zaščita pred protipravnim vznemirjanjem lastnika (lahko pa tudi neposrednega posestnika) nepremičnine. Subjekt zaščite je torej lastnik prostorsko opredeljene nepremičnine, zato mora biti kot takšen tudi opredeljen v samem tožbenem zahtevku in izreku sodbe. Ta zahteva po prostorski opredelitvi pa ne velja tudi za toženca, ki je pri negatorni tožbi zaradi vznemirjanja lastninske pravice iz 99. člena SPZ lahko vsakdo, ki vznemirja lastnika (ali domnevnega lastnika) v izvrševanju njegove lastninske pravice, zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožencev, da bi morala biti v izreku izpodbijane sodbe ob pravilni uporabi materialnega prava tudi toženca prostorsko opredeljena (z navedbo pravno relevantne prostorske povezave med tožencema in nepremičnino, iz katere prihaja imisija).
odškodninsko pravo - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - višina denarne odškodnine
Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, da je tožnik v prometni nesreči utrpel zlom dvanajstega rebra na levi strani z minimalnim premikom odlomkov ter udarnino in odrgnino desnega kolena. Celotna denarna odškodnina iz naslova nematerialne škode znaša 5.000,00 EUR, kar v času sojenja predstavlja 3,9 povprečnih neto plač. Upoštevaje sodno prakso (glej primer II Ips 523/2000,II Ips 52/2000, VSL I Cp 558/2016) je prisojena denarna odškodnina pravična in tudi ustrezno umeščena v razpon odškodnin, prisojenih za zelo lahke primere. Sodišče prve stopnje je materialno pravo (179. člen OZ) uporabilo pravilno.
V vseh primerih, ko storilec stori ali poskusi storiti tatvino stvari, za katere ne ve, kakšne vrednosti so, za kar gre v obravnavani zadevi, ne moremo govoriti o storilčevem naklepu glede prilastitve stvari majhne vrednosti, ki je zakonski znak majhne tatvine po drugem odstavku 204. člena KZ-1, zato bo v teh primerih vedno podano kaznivo dejanje po prvem odstavku 204. člena KZ-1 oziroma poskus tega kaznivega dejanja.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre v obravnavani zadevi za navidezni stek zaradi inkluzije. Za razmerje inkluzije gre, če presoja konkretnih okoliščin kaznivih dejanj v steku (ne pa primerjava abstraktnih zakonskih znakov kot pri navideznem steku zaradi razmerja konsumpcije, specialnosti ali subsidiarnosti), pokaže, da bi bilo dvojno kaznovanje nesmiselno, ker je kriminalna količina enega kaznivega dejanja v primerjavi z drugim zanemarljiva, postranska ali malo pomembna posebna okoliščina hujšega kaznivega dejanja.
Odločba o kazenski sankciji sodbe I K 16201/2019 z dne 9. 3. 2020 je izgubila samostojnost in je sodišče ne bi smelo ponovno upoštevati ob izreku enotne kazni v izpodbijani sodbi. Ker jo je upoštevalo, je prekršilo kazenski zakon, saj je bila ista obdolženki izrečena kazenska sankcija upoštevana dvakrat.
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 57, 293, 293/3, 357, 357-2, 429.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - predlog za kazenski pregon - umik predloga za pregon - ustavitev kazenskega postopka - zahtevek za povrnitev škode - premoženjskopravni zahtevek
Oškodovanka v pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka ne more več zahtevati, da ji v tem postopku obdolženec povrne škodo in da o tem odloči pritožbeno sodišče.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo navedbe nasprotnega udeleženca, da na njegovo obveznost iz pogodbe ne vpliva dejstvo, da mu predlagatelj ni izdal računa oziroma da ni zahteval plačila. Pritožbena navedba, da izostanek zahteve za plačilo pomeni, da je predlagatelj štel, da obveznost nasprotnega udeleženca ne obstoji, je novota, pa tudi neutemeljena. Izostanek zahteve za plačilo nima takšnega pomena. Iz tega razloga predlagatelj ni bil dolžan zatrjevati in dokazovati, da je nasprotnega udeleženca (pisno) pozival, sodišče prve stopnje pa se pravilno v tem delu ni opredeljevalo do izpovedi zakonitih zastopnikov predlagatelja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00051982
KZ člen 1, 243, 243/1. ZTFI člen 382, 382/1-1. ZKP člen 428, 428/2. KZ-1 člen 2.
notranja informacija - zloraba notranje informacije - zakonski znaki kaznivega dejanja - blanketna norma - dopolnilna norma - zloraba - pojem zlorabe - obarvani naklep - pridobitev koristi - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - predsednik uprave družbe - privilegiran položaj - nakup delnic - čas nakupa - čas seznanitve z notranjo informacijo
Glede na zgodovinsko in namensko razlago določbe 243. člena KZ ter naravo kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije je zloraba notranje informacije podana takrat, ko je storilcu mogoče očitati, da je notranjo informacijo naklepno uporabil tako, da je sebi ali tretji osebi zagotovil privilegiran položaj nasproti drugim vlagateljem na trgu, z namenom, da bi sebi ali tretji osebi zagotovil korist.
Če bi imel obdolženec namen vzpostaviti svoj privilegiran položaj na trgu nasproti drugim udeležencem, da bi si zagotovil korist, bi informacije o odličnem poslovanju zadržal zase, dokler ne bi sam kupil delnic, oziroma bi delnice kupil takoj ali čim prej po izjavi za medije, saj bi tako pridobil korist v kar se da najvišji vrednosti.
stiki otroka - začasna odredba - korist mladoletnega otroka - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - postopek za oceno ogroženosti otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Ker niso bile ugotovljene konkretne okoliščine, ki bi omogočale oceno, kako bo deklica ta čas doživljala neposredni stik z očetom, ni mogoče sklepati, da izvajanje takih stikov, četudi pod nadzorom CSD, ne bo za deklico bolj ogrožajoče kot njihovo neizvajanje.
Hitrost postopanja ne sme imeti prednosti pred otrokovo dobrobitjo.
odškodninska odgovornost države - koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - koncesijsko razmerje - razmejitev pristojnosti med državo in občino - odvzem koncesije - pristojnost za izvajanje nadzora - pristojnost inšpektorja - ukrep socialne inšpekcije - koncedent - vzročna zveza
Ključno vprašanje v obravnavanem primeru je razmejitev pristojnosti glede socialno varstvene službe pomoči na domu med državo in občino. Samo občina kot koncedent je lahko tista, ki odvzame koncesijo za opravljanje javne službe pomoč družini na domu in ne socialna inšpekcija. Pristojnost socialne inšpekcije je omejena zgolj na predlog pristojnemu občinskemu organu, da začne postopek za prekinitev koncesijske pogodbe. Držijo sicer pritožbene navedbe, da zakon ni predvideval, da socialna inšpekcija naloži odvzem koncesije z odločbo. Zakon omenja le predlog. Vendar takšno postopanje inšpektorja, tudi če mu je mogoče očitati protipravnost, ne more biti v nobeni vzročni zvezi s plačili, ki jih je izvedla tožeča stranka. Plačila so temeljila na pravno formalno veljavnem pogodbenem koncesijskem razmerju in ne na postopkih ali odločbah socialne inšpekcije.
Tožeča stranka si napačno razlaga materialno pravo v smislu, da je lahko začela postopek za odvzem koncesije šele, ko je postala odločba socialne inšpekcije z dne 9. 11. 2015 (s katero je bilo tožeči stranko naloženo, da začne postopek odvzema koncesije) dokončna. Postopek odvzema koncesije bi tožeča stranka lahko začela takoj, ko se je seznanila z obstojem razlogov po 47.l členu ZSV, to pa je bilo že v letu 2015. Predhodna odločba ali predlog socialne inšpekcije namreč ni nikjer določena kot predpostavka za začetek postopka odvzema koncesije. Zaradi tega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da vzročna zveza med očitano protipravnostjo in škodo v danem primeru ni podana.
trditvena podlaga - prekluzije - preživnina za otroka - ocena potreb - določitev višine preživnine za otroka
Navedbe toženke niso bile prepozne (zaradi prekluzije - glej 286. člen ZPP). Najprej iz razloga, ker se je z izdajo delne sodbe, s katero je bilo pravnomočno odločeno, da se otroka dodelita tožniku v varstvo in vzgojo, določeni pa so bili tudi stiki toženke z otrokoma (tožnikovemu tožbenemu zahtevku je bilo ugodeno, identičen zahtevek toženke iz nasprotne tožbe pa je bil zavrnjen), zgodil "preobrat" v postopku oziroma se je vzpostavila procesna situacija, ko je sodišče prve stopnje šele začelo osredotočeno voditi postopek v zvezi z ugotavljanjem preživninskih potreb otrok in glede preživninske obveznosti toženke. Iz teh razlogov se reševanje spora tudi ne bi zavleklo, če bi sodišče prve stopnje upoštevalo te navedbe toženke (glej tretji odstavek 286. člena ZPP).
Pri odločanju o preživninski obveznosti staršev imajo izkustvena pravila, ob upoštevanju konkretnih okoliščin, pomembno težo, ko se presoja pravilnost logično racionalne strukture spoznanja o (ne)dokazanosti pomembnih dejstev, ki so jih navajale pravdne stranke.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZPSPP člen 29, 29/2, 30.
najem poslovnih prostorov - izpraznitev poslovnega prostora - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - fiktivna pogodba - pravica do izjave
Nalog za izpraznitev poslovnega prostora se lahko izda le, če ob zaključku glavne obravnave v postopku pred sodiščem prve stopnje tožena stranka še zaseda oziroma uporablja zadevne poslovne prostore ter jih ni izročila tožeči stranki. Glede na to, da je tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ugovarjala, da je bila najemna pogodba fiktivna, da poslovnih prostorov ni nikoli uporabljala, da jih je uporabljal le A. A., ki je bil v dejanskem razmerju s tožečo stranko, ta pa je že leta 2018 predal ključe in prenehal uporabljati poslovne prostore, bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali tožena stranka poslovne prostore (še) uporablja ali zaseda ter čigave so stvari v teh prostorih in ali je A. A. res izročil ključe poslovnih prostorov v tajništvu tožeče stranke B. B.
Primopredajni zapisnik služi le ugotavljanju stanja stvari in prostorov ob njihovi vrnitvi, ni pa pogoj za to, da se poslovni prostor šteje za vrnjenega.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 118.. KZ-1 člen 240.. ZPP člen 151, 151/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pritožbena obravnava - nadomestilo plače - reparacija
Za obdobje brezposelnosti od 18. 5. 2018 do 11. 3. 2019 zaradi prejete izredne odpovedi tožnik ni bil upravičen do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, zato mu za to obdobje pripadajo nezmanjšani zneski nadomestila plače. Ker je bil tožnik v obdobju od 19. 6. 2019 do 3. 2. 2020 upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti pri ZRSZ v mesečni višini 892,50 EUR bruto, je sodišče prve stopnje to pravilno upoštevalo tako, da se navedeni zneski odštejejo od pripadajočih bruto nadomestil plače v tem obdobju. Pravilna je tudi presoja drugih prejemkov tožnika v obdobju, za katerega mu pripadajo denarna nadomestila med brezposelnostjo. Tako sodišče prve stopnje od pripadajočih mesečnih nadomestil plače pravilno ni odštelo prejetih avtorskih honorarjev in sejnin, saj je šlo za prihodke oziroma plačilo za delo, ki ga je tožnik lahko opravljal sočasno z delom pri toženi stranki in ga je v preteklosti tudi že opravljal.
Pritožba tožnika pravilno opozarja, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi izgube zaslužka za obdobje od 12. 3. 2019 do 18. 6. 2019, ko je bil zaposlen pri drugem delodajalcu. Zmotno je namreč materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je upravičen le do neto zneska odškodnine, ne pa do bruto, kot je zahtevek postavil tožnik. Ker tožnik zahteva odškodnino za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, je postavljeni zahtevek, ki upošteva bruto razliko med plačo tožnikovega delovnega mesta pred odpovedjo in plačo pri drugem delodajalcu, pravilen.
odškodninska odgovornost - padec na ledu - opravljanje zimske službe - obstoj protipravnosti - strokovno vprašanje - izvedba dokaza z izvedencem - pravica do izjave - izvedba predlaganih dokazov - pravica do kontradiktornosti
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da glede na okoliščine konkretnega primera sodišče nima strokovnega znanja, da bi dalo odgovor na vprašanje, ali splošna akcija posipanja dan pred škodnim dogodkom ni zadoščala za ustrezno varstvo proti poledici in da zavarovanec toženke ni ravnal z zadostno skrbnostjo pri izpolnjevanju svoje obveznosti - opravljanju zimske službe. Iz teh razlogov sodišče prve stopnje ni moglo s stopnjo prepričanja ugotoviti, da bi zavarovanec toženke kot skrbni strokovnjak moral in mogel vedeti, da bi glede na vremensko napoved in vremenske razmere, moral tudi na dan škodnega dogodka posipati javne površine na območju celotne L. in s tem tudi sporno javno površino.
SPZ člen 223, 225, 225/1. ZTLR člen 58, 58/3, 59, 59/1. ZPP člen 70, 72/2.
stvarna služnost - tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - služnost hoje in vožnje - izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - delitev gospodujoče nepremičnine
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je stvarna služnost poti po parceli 270 v korist parcele 831/41 obstajala v naravi in bila prav tako vpisana v zemljiško knjigo, je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi moral toženec ob nakupu še dodatno opraviti raziskovalno dolžnosti in se prepričati še drugače, ali v zemljiško knjigo vpisana služnost poti dejansko v naravi obstaja.
Če se gospodujoča nepremičnina razdeli, ostane stvarna služnost v prid vsem njenim delom.
stroški pravdnega postopka - pripravljalna vloga - dokazni predlog - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami
Pritožbeno izpostavljanje, da je sodišče prve stopnje opravilo »zgolj« pripravljalni narok in da bi moralo zato tožeči stranki povračilo odvetniških stroškov (za pristop na omenjeni narok) odmeriti v skladu z 2. točko Tar. št. 20 OT, je v nasprotju z obvezno razlago Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije
Res je omenjena vloga poimenovana kot »Odgovor na zahtevo za prekinitev postopka«, v kateri je tožnica odgovorila na toženkino zahtevo za prekinitev postopka, vendar pa v njej vsebovana obrazložitev očitno presega vsebino ustreznega odgovora (na podano zahtevo) in je (bila) relevantna tudi za odgovor na ključna (materialno-pravna) vprašanja predmetnega postopka (to je za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka).