Glede na obstoj hišnega predalčnika, sodno pisanje tako pravilno ni bilo vrnjeno sodišču, ne glede na predhodno navedbo, da tožnik nima hišnega predalčnika. Kdaj pa je pisanje tožnik dvignil oz. mu ga je izročila oseba, ki zanj prazni hišni predalčnik, pa na pravilnost vročitve ne more vplivati.
S tem, ko je pisanje bilo tožniku puščeno v hišnem predalčniku dne 28. 5. 2021 se šteje, da se je tega dne z njim seznanil in se na kršitev pravil o vročanju oziroma na napačno ravnanje poštnega uslužbenca pri vročanju obvestila o prispelem pisanju ne more uspešno sklicevati.
zahteva za sodno varstvo - obrazložitev sodbe - razlogi o krivdi
V obrazložitvi izpodbijane sodbe so povsem izostali razlogi o subjektivnem elementu storilcu očitanega prekrška tj. krivdi, kar predstavlja bistveno kršitev iz določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev skrbnika - izbira skrbnika - primernost skrbnika - izvedensko mnenje
Po določbi 262. člena DZ sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika. Sodišče v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic. Pod skrbništvo se torej postavi odrasla nerazsodna oseba, ki brez škode zase ni sposobna sama skrbeti za svoje pravice in koristi. Postavitev odrasle osebe pod skrbništvo po DZ ni več posledica predhodnega odvzema poslovne sposobnosti. O postavitvi pod skrbništvo in o imenovanju skrbnika po DZ odloča sodišče, ki v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določi obseg skrbnikovih pravic in obveznosti. Sodišče ni več vezano na tog dvostopenjski sistem delnega in popolnega odvzema poslovne sposobnosti, temveč lahko sodišče osebi, ki je postavljena pod skrbništvo, zagotovi prav toliko skrbi, kot jo potrebuje.
sklep o prodaji nepremičnin - izločitveni upnik - ugotovitev neobstoja izločitvene pravice - procesna legitimacija upnika - legitimacija za pritožbo
Dejstva, da je bil njen zahtevek za uveljavitev izločitvene pravice pravnomočno zavrnjen, pritožnica ne izpodbija. Položaj izločitvenega upnika ima le upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja izločitveno pravico proti insolventnemu dolžniku (drugi odstavek 22. člena ZFPPIPP). Tak položaj pa ima upnik lahko le do takrat, ko je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da njegova pravica ne obstaja (primerjaj drugo alinejo 2. točke 58. člena ZFPPIPP). Zato pritožnica nima več položaja izločitvene upnice v tem postopku.
Prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljena le do tedaj, ko je zahtevek izločitvenega upnika pravnomočno zavrnje (1. točka tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP). Ta pogoj je v obravnavani zadevi že izpolnjen, in to ne glede na morebitne druge tožbe v zvezi s to nepremičnino, zato ni več ovire za njeno prodajo v stečajnem postopku.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo vlogo z dne 13. 9. 2021 štelo kot pritožbo zoper sklep pritožbenega sodišča Pdp 411/2021 z dne 26. 8. 2021, čemur tožnik ne nasprotuje. Sodišče prve stopnje je takšno pritožbo pravilno zavrglo kot nedovoljeno (343. člen ZPP), saj pritožba zoper tovrstni sklep v procesni zakonodaji ni predvidena.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - izbris kazenskih točk - izrek sklepa
V skupno evidenco kazenskih točk se vpisujejo le podatki o kazenskih točkah, ki so izrečene s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami in sodbami o prekršku in tudi sodišče pri postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upošteva le pravnomočne odločbe. Ker je pogoj za nastop pravnomočnosti pravilna vročitev plačilnega naloga, odločbe ali sodbe o prekršku, se šteje, da je storilec s podatki, ki so vpisani v skupno evidenco kazenskih točk seznanjen. ZP-1 posledično ne določa obveznosti, da bi sodišče to obvestilo moralo poslati storilcu, niti v izjasnitev, niti naknadno ob vročitvi sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
vknjižba solastninske pravice - skupno premoženje razvezanih zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupna lastnina - civilna delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - podlaga za vknjižbo pravice - listine, ki so podlaga za vknjižbo
V pravnomočni sodbi, ki je skupaj s sklepom o popravi in sodbo višjega sodišča podlaga za vpis, ni ugotovljen le obseg skupnega premoženja in delež pravdnih strank na njem. Iz njenega izreka izhaja, da je pravdno sodišče skupno premoženje tudi že civilno razdelilo med pravdni stranki. Sodba poleg ugotovitve, da so obravnavane nepremičnine, na katerih je vpisana solastninska pravica nasprotnega udeleženca do 1/2, skupno premoženje, vsebuje tudi ugotovitev, da je delež predlagateljice na teh nepremičninah 1/4 od celote. Ne gre torej le za določitev deleža na premoženju, ki je skupno pravdnima strankama, temveč že za ugotovitev solastniškega deleža predlagateljice v razmerju do celote. Takšna listina je primerna listina za predlagani vpis (so) lastninske pravice v korist predlagateljice (3. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1).
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00051276
URS člen 26. ZGO-1 člen 40, 48, 48/4, 54, 54/1, 54/2, 54/2-1, 66, 66/1, 66/1-1, 70, 70/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 54, 54/1.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države - protipravnost ravnanja upravnega organa - odločanje v upravnem postopku - zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - pravila stroke - strokovni standardi - projektiranje - temeljne zahteve projektiranja - pridobitev gradbenega dovoljenja - pravna sredstva - odprava gradbenega dovoljenja - obnova postopka
Upravna enota ob izdaji gradbenega dovoljenja ni ravnala v nasprotju s profesionalnimi standardi uradniške službe, čeprav ni uporabila standarda SIST ISO 9836. Ni namreč postopala samovoljno ali neutemeljeno odstopila od tedaj uveljavljene prakse, ko je pri presojanju pogojev iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1 sledila strokovni rešitvi v PGD in na podlagi te preverila, ali je pozidanost ustrezna glede na zahteve prostorskega akta.
zahteva za sodno varstvo - dopolnitev dokaznega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - načelo materialne resnice - razbremenilni dokazi
Razbremenilni dokaz je sodišče praviloma dolžno izvesti, razen če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, ker če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano, ali je brez pomena za zadevo, ker želi z njim storilec dokazovati dejstva, ki niso pravno relevantna za odločitev o zadevi, ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - odložitev izvršitve - preklic odložitve izvršitve - hujši prekršek - zamenjava tujega vozniškega dovoljenja za slovensko
Preklic odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije na veljavnost na novo pridobljenega vozniškega dovoljenja v Republiki Sloveniji ne more vplivati, ker slovensko vozniško dovoljenje ni bilo izdano na podlagi zamenjave za tuje vozniško dovoljenje.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da kljub pravnomočni sodbi opr. št. Pd 142/2018, s katero je bilo ugotovljeno, da ima tožnik s prvo toženo stranko sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas in da mu je delovno razmerje dne 30. 6. 2017 nezakonito prenehalo, prva tožena stranka ni kršila tožnikovih pravic iz delovnega razmerja in zato ni odškodninsko odgovorna za tožniku nastalo nematerialno škodo, ki jo vtožuje po določbah 179. člena OZ. Tožnik ni dokazal, da je prva tožena stranka pri sklenitvah pogodb za določen čas in pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavestno kršila tožniku zagotovljene pravice.
V zvezi z odškodninsko odgovornostjo druge tožene stranke je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ta ni odškodninsko odgovorna tožniku za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas s prvo toženo stranko. Posledice neverodostojnosti izjav, da gre za povečan obseg dela, so vprašanje notranjega razmerja med prvo in drugo toženo stranko. Druga tožena stranka pa v zvezi z zahtevkom za povračilo nepremoženjske škode ni pasivno legitimirana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00051195
OZ člen 15, 569, 569/1. ZPP člen 8.
posojilna pogodba - ustni dogovor - dokazna ocena vseh dokazov - malo verjetne in neprepričljive izjave
O izročitvi oziroma posojilu denarja stranki nista napisali nobenega potrdila, čeprav sta se poznali le kratek čas. Obstoja posojila tako ni potrdil noben tožnikov dokaz, razen lastno zaslišanje. Tožnik je v svoji izpovedbi opisal okoliščine posojila in dogovora o načinu vračila izročenega denarnega zneska. Sodišče prve stopnje njegovi izpovedbi v tem delu ni sledilo, ker je ocenilo, da je ta neprepričljiva.
sklep o razdelitvi - prenehanje terjatve s pobotom - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - pobot terjatev - zakonsko pobotanje - rezervacije - pogojne terjatve - prijava terjatve v stečajnem postopku - pogojna terjatev - ugovor zoper načrt razdelitve - oblikovanje rezervacij
Pogojna terjatev ne nastane šele z izpolnitvijo odložnega pogoja, nastala je že pred začetkom stečajnega postopka, zato sta jo bila pritožnika tudi dolžna prijaviti v stečajnem postopku. Po izpolnitvi odložnega pogoja pa ima učinke že od sklenitve pogodbe oziroma nastanka pogojne terjatve. Glede na navedeno je pravilno stališče sodišča prve stopnje, ki je upoštevalo, da sta obe terjatvi obstajali že na dan začetka stečajnega postopka.
Zakonsko določilo prepoveduje le pobot s prostovoljno cedirano terjatvijo, ne pa tudi takrat, ko gre za zakonito subrogacijo in ob tem še za izpolnitev odložnega pogoja, po izpolnitvi katerega sme upnik zahtevati vrnitev tega, kar je kot porok ali zastavni dolžnik poplačal dolžnikovemu upniku.
Pravila iz 263. člena ZFPPIPP ni mogoče uporabiti tako, da bi lahko upnik svojo terjatev prejel vsaj delno poplačano v stečajnem postopku, medtem ko mu ne bi bilo potrebno plačati svoje obveznosti, ki je kot terjatev stečajnega dolžnika del stečajne mase. Takemu razlogovanju pritožnikov tako ni mogoče dati pravnega varstva, kot ga pritožnika pričakujeta.
Pravilno pa je tudi stališče upravitelja, da v stečajnem postopku (pa tudi sicer po OZ) ni pomembno, ali je ob obstoju izvršilnega naslova za upnikovo terjatev tudi nasprotna terjatev ugotovljena z izvršilnim naslovom.
Tako upravitelj kot sodišče v izpodbijanem sklepu navajata, da razdelitev na podlagi izpodbijanega sklepa predstavlja tudi že končno razdelitev. Pritožnika imata prav, ko navajata, da bi moralo biti, če bi bilo to res, to navedeno že v samem sklepu, ki bi tako moral biti sklep o končni razdelitvi, pa je bil izdan kot sklep o prvi splošni razdelitvi. Poleg tega pa se končna razdelitev opravi, ko je unovčena vsa stečajna masa. Tega, da bi bila unovčena že vsa stečajna masa, upravitelj niti ni trdil, navedel je le, da ne predvideva poznejše delitve, kar pa glede na zakonsko določilo ne zadošča za zaključek, da gre res tudi za končno razdelitev.
Izpodbijana razdelitev glede na navedeno ne more predstavljati končne razdelitve, zato je bil stečajni upravitelj dolžan oblikovati rezervacije tudi za preostale terjatve pritožnikov, glede katerih se odložni pogoj še ni izpolnil.
Sodišče druge stopnje k temu dodaja, da pri tem ne gre spregledati dejstva, da je pri tožniku bila podana večja ranljivost, slednje je bilo tožencu znano, zato je še toliko bolj nesprejemljivo njegovo zavzemanje za zmanjšanje njegove odgovornosti iz tega naslova.
Dejstvo je, da je tožnik bil bolj občutljiv, kar je lastnost, ki je lastna oškodovancu in če je škoda zaradi slednjega večja se toženec ne more uspešno sklicevati na ta kriterij (teorija jajčne lupine).
Pogoji za dovolitev spremembe tožbe so določeni v 185. členu ZPP. Pritožba pravilno opozarja, da sprememba pravne podlage ni razlog za nedovolitev spremembe tožbe. Četudi bi stranka v navedeni vlogi spremenila pravno podlago zahtevka, po 184. členu ZPP ne bi šlo za spremembo tožbe. Sodišče prve stopnje predloga za spremembo tožbe torej ne bi smelo zavrniti z argumentom, da je tožeča stranka spremenila pravno podlago zahtevka, niti s tem, da za določene trditve ni predložila ustreznih dokazov, s čimer se je opredeljevalo do dokazanosti trditev oziroma posredno do utemeljenosti zahtevka, kar ni pogoj za dopustnost spremembe tožbe po citirani določbi. Navedbe in dokazi v spremembi tožbe se dejansko nanašajo na izračun višine dejanske škode zaradi kršitve konkurenčne klavzule, ki je veljala 24 mesecev po prenehanju delovnega razmerja, in sicer na podlagi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, zato je smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama. Navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
Za presojo, ali je delavec kršil konkurenčno prepoved iz 39. člena ZDR-1, je bistveno predvsem, ali ravnanje delavca dejansko pomeni konkurenco delodajalcu oziroma ali bi lahko pomenilo konkurenco. Po tej določbi zadostuje že ravnanje, glede katerega obstaja možnost obstoja konkurence. Za kršitev konkurenčne prepovedi gre zato tudi takrat, ko delavec opravi le del dejavnosti in s tem omogoči ali olajša posel delodajalčevemu neposrednemu konkurentu. Opisano ravnanje predstavlja kršitev konkurenčne prepovedi iz prvega odstavka 39. člena ZDR-1, saj je toženec za potrebe ADR pregleda, ki ga je opravila tožeči stranki družba A. d. o. o., aktivno sodeloval pri predpripravi pregleda cistern. Pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava je torej utemeljen.
KZ-1 člen 289.. ZDR-1 člen 91, 118, 118/1, 118/2.. ZPP člen 8.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja - reparacija - sodna razveza - denarno povračilo - višina - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče zaradi porušenega odnosa in izgube zaupanja, kar je oprlo na ugotovitve o številnih sodnih postopkih med strankama ter med tožnico in nekdanjim ravnateljem toženke, o čemer se je pisalo tudi v medijih. Tožničine navedbe o tem, da njena zaposlitev na OŠ A. kot pomočnica ravnatelja ni ustrezna, ker ne gre za delovno mesto učiteljice glasbe oziroma zborovodkinje, kot tudi okoliščina oddaljenosti od tožničinega kraja prebivanja, pri presoji vprašanja smiselnosti reintegracije nima večje teže kot ugotovitve sodišča o porušenem odnosu med strankama.
Obsojenka ni mogla izpolniti posebnega pogoja zaradi objektivnih okoliščin. Svojo pripravljenost za povrnitev škode je izkazala s tem, da je v času pritožbenega postopka oškodovanki nakazala znesek 30,00 EUR, denar pa si je za ta namen izposodila pri svojih starših.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje policista, ki je sestavljal zapisnike, z obrazložitvijo, da so bile zaslišane verodostojne priče. Taka zavrnitev je utemeljena, saj je storilec s takim dokazom želel dokazovati neresničnost vsebine zapisnikov o izjav posameznih prič F. H. in T. F., o verodostojnosti teh prič pa se je sodišče že prepričalo tako, da je samo zaslišalo navedeni priči.
Poleg tega je iz storilčevih navedb tekom postopka in v pritožbi je mogoče tudi razbrati, da je z zaslišanjem policista S. storilec želel dokazovati tudi nelogičnosti in nasprotujoče si ugotovitve v uradnem zaznamku o domnevni prometni nesreči, ki ga je sestavil policist S., kar pa je za predmetno zadevo nerelevantno.
blagajniški prejemek - komisionar - davek na dodano vrednost (DDV) - prepozen dokaz - pritožbena novota - razveza pogodbe
Ni sporno, da je tožnik (njegova tašča) 24. 4. 2017 nakazal drugo toženi stranki 3.500,00 EUR, zato bi drugo tožena stranka po določilu 111. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) morala ob razvezi pogodbe ta znesek vrniti tožniku.