ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZTFI-1 člen 475, 476.
Agencija za trg vrednostnih papirjev - odredba - postopek nadzora - dovoljenost tožbe - zavrženje tožbe - stranski udeleženec - pravni interes - začasna odredba - zavrženje predloga za začasno odredbo
Tožniki naj bi sicer po določbah ZTFI-1, ker niso stranke v postopku, zoper izpodbijano odločbo res ne imeli možnosti tožbe in s tem sodnega varstva. Imajo pa možnost, da v skladu z določbami ZUP zahtevajo položaj stranskega udeleženca v zadevnem postopku nadzora in v primeru, če se takšna njihova zahteva zavrne, možnost tožbe in s tem sodnega varstva zoper odločitev tožene stranke. To pa v končni fazi pomeni, da imajo tožniki zagotovljeno možnost, da se o njihovi pravici do udeležbe v postopku nadzora in s tem do uveljavljanja ugovorov zoper odločbo, tudi tistih, ki so ustavnopravne narave, odloča v sodnem postopku (v upravnem sporu). S tem je po presoji sodišča tožnikom, čeprav na posreden način, preko vložitve posebne zahteve, sodno varstvo zoper odločbo organa - tožene stranke zagotovljeno in zato že iz tega razloga ni izpolnjen ključni pogoj za odločanje o kršitvah ustavnih upravičenj (iz naslova neudeležbe v postopku nadzora) na podlagi 4. člena ZUS-1.
Agencija za trg vrednostnih papirjev - odredba - postopek nadzora - dovoljenost tožbe - aktivna legitimacija - procesne predpostavke - zavrženje tožbe - začasna odredba - zavrženje predloga za začasno odredbo
V obravnavani zadevi ni sporno, da tožniki niso bili stranke ali stranski udeleženci v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odredba, s katero je toženka v postopku nadzora nad A., d. o. o., le-tej odredila odpravo kršitve, kot je to navedeno v izreku odredbe. Po določbi prvega odstavka 17. člena ZUS-1 je tožnik v upravnem sporu (le) oseba, ki je bila stranka ali stranska udeleženka v postopku izdaje upravnega akta. Iz te zakonske določbe jasno izhaja, da je status stranke v upravnem sporu pogojen z njenim procesnim položajem v upravnem postopku. Za vložitev tožbe v upravnem sporu tako ne zadostuje zatrjevanje posebnega pravnega interesa, saj sodišče v okviru preizkusa procesnih predpostavk za tožbo ne preverja, ali bi tožnik bil upravičen do udeležbe v upravnem postopku kot stranka ali stranski udeleženec, kar poskušajo tožniki uveljaviti z obravnavano tožbo. Položaja tožnika v upravnem sporu namreč ni mogoče priznati na podlagi določb ZUP ali na podlagi določb materialnih predpisov, ki določajo, kdaj ima oseba pravni interes za udeležbo v upravnem postopku (npr. ZTFI-1). Oseba, ki v upravnem postopku ni imela statusa stranke ali stranskega udeleženca, pa sicer ima materialnopravni interes za izid upravnega postopka, mora za pridobitev položaja stranke v upravnem sporu najprej doseči položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku v skladu s 142. oziroma 229. členom ZUP.
Na podlagi drugega odstavka 345. člena ZTFI-1 je Agencija pristojna, da pri odvetniku oz. odvetniški družbi, ki na svojem fiduciarnem računu vodi NVP preverja, ali jih vodi na način, da z njimi opravlja pomožne investicijske storitve iz 1. točke prvega odstavka 19. člena ZTFI-1.
Izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov za ugotovitev toženke, da je objava informacije o identiteti kršitelja v konkretnem primeru sorazmerna s težo kršitve oz., da niso izpolnjeni pogoji za uporabo četrtega odstavka 357. člena ZTFI-1.
ZBan-2 člen 241, 241/1, 277. ZTFI-1 člen 19, 19/1, 19/1-1, 296/10, 345, 345/2, 347, 347/3, 347/7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
Agencija za trg vrednostnih papirjev - nematerializirani vrednostni papirji - pristojnost - postopek nadzora - upravni akt - zavrženje tožbe - odvetništvo
Skladno s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče zavrže tožbo, če akt, ki se izpodbija, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Iz tega razloga je sodišče zavrglo tožbo zoper zahtevo za posredovaje informacij št. 0601-10/2020-11 z dne 7. 12. 2020, saj ta zahteva ne predstavlja upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1.
Skladno s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je sodišče zavrglo tudi tožbo zoper odredbo tožene stranke št. 0601-10/2020-18 z dne 10.3.2021 ter tožbo v delu, ki se nanaša na točke 1., 2. in 4. odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev, opr. št. 0601-10/2020-28 z dne 13. 5. 2021. Zoper odredbo je tožbo zavrglo zato, ker 476. členu ZTFI-1 sodnega varstva zoper odredbe ne predvideva. Zoper 1., 2. in 4. točko odločbe z dne 13. 5. 2021 pa je tožbo zavrglo skladno s 1. točko drugega odstavka 476. člena ZTFI-1, ki izrecno določa, da sodnega varstva ni proti odločbi, s katero agencija odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odredbo.
Glede tožnikovega zatrjevanja, da so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za to, da se identiteta kršitelja ne objavi, kot te pogoje določa prvi odstavek 278. člena ZBan-2, ki se skladno s tretjim odstavkom 347. člena ZTFI-1 uporabljajo tudi v tem postopku, sodišče ugotavlja, da bi v tožnikovem primeru lahko bila upoštevna izjema po 3. točki prvega odstavka 278. člena ZBan-2, vendar tožnik nesorazmerne škode ni v ničemer dokazal, temveč jo zgolj pavšalno zatrjuje s trditvami, ki naj bi bile, po tožnikovih navedbah, splošno znane.
Tožnica ne more uspeti s pavšalnimi navedbami, da spornih delnic ni hranila za račun A. A., da je pričakovala, da bo s poslom zaslužila, da naj bi šlo za predvideni prevzem B. B. in da bi si lahko denar za preostanek neplačane kupnine, če bo treba, izposodila. Toženka je v izpodbijani odločbi konkretizirano obrazložila, na podlagi katerih okoliščin in zakaj šteje, da je tožnica imetnica spornih delnic v svojem imenu, a za račun A. A. Jasno in nedvoumno je pojasnila, da so bila v času nakupa spornih delnic pričakovanja o izplačilih dividend, pričakovane rasti cene delnic in realizacije kapitalskega dobička, ob upoštevanju pretekle politike izplačevanja dividend, poslovanja B. B. in nakupne cene za delnico ... v višini 145,00 EUR za delnico, nerealna.
Okoliščine, ki kažejo na fiduciarno razmerje (količina delnic, zamik plačila ob takojšnjem prenosu glasovalnih pravic in obenem ob zadržanju pravice tožnika do nezadržanih dobičkov, odsotnost zavarovanj, dogovor nagrade zgolj za sklenitev posla in za uspešnost celo v primeru, ko bi kupca našla oseba, ki je angažirala dr. B.B. in ki je obenem bila obvladujoča oseba tožeče stranke) dovolj prepričljivo kažejo na obstoj fiduciarnega razmerja v smislu prevzemne zakonodaje.