CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00075391
ZNP-1 člen 42, 108. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. DZ člen 159.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - postopek za izdajo začasne odredbe - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročitev mnenja CSD - opustitev vročitve - pravica stranke do izjave - odvzeta možnost obravnavanja
Res ima mnenje CSD v postopkih, v katerih gre za varstvo koristi otrok, posebno težo; navedbe CSD v mnenju in drugih pisanjih se tako štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje. Vendar navedeno ne odvezuje sodišča, da strankam omogoči seznanitev s takim mnenjem in jima da možnost, da se o njem izjavita.
spor iz družinskih razmerij - spor o varstvu in vzgoji otrok in stikih z otrokom - omejitev starševske skrbi - izvajanje starševske skrbi - skupno starševstvo - največja korist otroka - določitev stikov - preiskava - ogroženost otroka - zloraba psihoaktivnih snovi - varovanje mladoletnega otroka - konfliktnost med starši - zmožnost preživninskega zavezanca
Utemeljena je graja, da kontrolne preiskave na pol leta niso zadosten ukrep, ker bi med preiskavama poteklo toliko časa, da zaužitje oziroma stik s prepovedanimi substancami ne bi bil več zaznaven. Uživanje drog se namreč lahko ugotovi le za približno tri mesece nazaj. Zato mora predlagatelj kontrolne preglede opraviti na vsake štiri mesece.
Pretirana navezanost na enega starša vsaj v primeru, ko imata oba dobre in primerljive možnosti skrbeti zanj in ga vzgajati, ni koristna za otrokov skladen razvoj. Starša sta enakovredna, za oba je sodišče ugotovilo, da si prizadevata za koristi otroka, zato ni razloga, da bi le eden od njiju odločal, kdaj gre lahko otrok k drugemu staršu.
Konflikten odnos med staršema ni ovira za skupno izvajanje starševske skrbi. Otroka se ne sme zaradi konfliktih odnosov med staršema prikrajšati za preživljanje časa z enim staršem.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - podaljšanje ukrepa - načelo izbire milejšega ukrepa - nadzorovana obravnava
Izvedenka psihiatrinja A. A. je v mnenju, ki je povzeto v omenjenem sklepu sodišča, zaključila, da potrebuje udeleženec zdravljenje z zdravili na varovanem oddelku za obdobje enega meseca, da zaradi akutnega psihotičnega doživljanja in nekritičnosti druge oblike zdravljenja niso mogoče in da predvideva, da se bo v obdobju enega meseca udeleženčevo stanje toliko izboljšalo, da bo lahko nadaljeval z zdravljenjem na odprtem oddelku.
V tem postopku je prvostopenjsko sodišče s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke dr. B. B. ugotovilo, da se predvidevanje omenjene izvedenke ni uresničilo, da ima udeleženec kljub dosedanjemu zdravljenju še vedno popolno zabrisano realitetno kontrolo, da ob še vedno prisotnih psihotičnih doživljanjih obstaja ob odpustu iz psihiatrične bolnišnice nenehna nevarnost heteroagresivnih dejanj, ogrožanja drugih oseb in povzročitve hude premoženjske škode in da navedenih ogrožanj ni mogoče izključiti z drugimi oblikami zdravljenja. Vsi pogoji za zadržanje oziroma za nujno potrebno nadaljevanje zdravljenja udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom še vedno obstoje, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno ugodilo predlogu za podaljšanje zadržanja, v skladu z mnenjem omenjenega izvedenca psihiatra.
Sodišče je ugotovilo, da niso izkazani kumulativno zahtevani elementi civilnega delikta, ki bi lahko predstavljali podlago za povračilo stroškov predsodnega postopka. V konkretni zadevi ni izkazano samovoljno ravnanje toženca, ne glede na tožnikovo opisovanje poteka predhodnih postopkov priznanja začasne nezmožnosti za tožnika v daljšem obdobju. Kot pravilno opozarja sodišče, odločitve toženca v škodo tožnika niso predstavljale zlorabe javnih pooblastil pri izvajanju funkcije toženca, ki bi jo lahko opredelili v smislu standarda, izoblikovanega za odškodninsko odgovornost iz naslova civilnega delikta. Napake v postopku pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnosti.
Pritožbeno sodišče ne more slediti stališču toženca, da po prenehanju opravljanja samostojne gospodarske dejavnosti ob izpolnjenosti dejanskega stana tretjega odstavka 34. člena ZZVZZ tožniku kot zavarovancu ob priznanem bolniškem staležu zaradi poškodbe pri delu za ta čas ne pripada denarno nadomestilo. Ključno v tem socialnem sporu je, da je tožnik zavarovanec, ki je bil v času trajanja bolniškega staleža zaradi poškodbe pri delu začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu. Gre za zdravstveno stanje kot posledico zaradi poškodbe pri delu, ki je bil razlog priznane začasne nezmožnosti.
Nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja pride v zamudo z izplačilom denarne dajatve z izvršljivostjo upravnega akta, ko pa zavod izda neustrezno odločbo, ki je v sodnem postopku odpravljena in pravica zavarovancu prizna za nazaj, se glede zakonskih zamudnih obresti smiselno uporabi določba 378. člena OZ. Bistveno je, da se za nastanek zamude zavoda kot ključen upošteva trenutek, ko bi morala biti zavarovancu izdana pravilna odločba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00072018
ZPP člen 181. ZKP člen 23.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - izkazanost pravnega interesa - kazenski postopek - tek kazenskega postopka - načelo prirejenosti postopkov - pravne posledice nične pogodbe - razmerje med odškodninskim in kondikcijskim zahtevkom - zastaranje
Ugotavljanje izpolnitve znakov kaznivega dejanja v kazenskem postopku je neodvisno od teka pravdnega postopka. Slednje pravilno povzame tudi sodišče prve stopnje na podlagi sodbe VSRS I Ips 153/2009 z dne 27. 8. 2009. Ni bistveno, da se citirana sodba nanaša na kaznivo dejanje goljufije, ampak navedeni razlogi, da ima ničnost pogodbe neposredne pravne posledice samo v civilnem razmerju med pogodbenima strankama, kar pa ne vpliva na dejstva o obstoju ali neobstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Za odločitev o konkretni zadevi je zato nepomembno, zaradi katerega kaznivega dejanja je bila zoper tožnika uvedena preiskava.
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (1994) člen 21, 22, 22/2, 22/2-2. ZMZPP člen 96, 111. ZPP člen 108, 108/4.
priznanje tuje sodne odločbe - zavrnitev predloga - pogoji za priznanje - nepopolnost predloga - hrvaška sodba - zamudna sodba - možnost sodelovanja v postopku - procesni pogoji
Namen pogoja oziroma potrdila, ki je zahtevano v drugi alineji drugega odstavka 22. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, je v izkazanosti, da je oseba, zoper katero je bila izdana sodba hrvaškega sodišča, imela možnost sodelovanja v postopku. Nemožnost sodelovanja je namreč negativna predpostavka za priznanje tuje sodne odločbe, ki pripelje do odločitve o zavrnitvi priznanja (prim. 96. člen ZMZPP). Gre za izpolnitev temeljnega procesnega pogoja, da je bila stranka oziroma udeleženec o postopku obveščen in iz katerega izvira njegova nadaljnja pravica, da se je imel v postopku možnost izjaviti.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - kršitev navodil zdravnika - odpotovanje iz kraja bivanja - pravilnost dokazne ocene - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Glede na to, da je bila tožnica na bolniškem staležu, pisnih navodil ni imela, dokler ni bila izdana odločba ZZZS, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila hudo malomarna, ker se pred odhodi iz kraja bivanja o tem ni posvetovala z osebnim zdravnikom. Splošno znano dejstvo je, da mora delavec v času bolniškega staleža počivati in okrevati, praviloma na domu. Za vsako drugačno ravnanje je potrebno dovoljenje zdravnika. Bolniški stalež ni namenjen temu, da delavec hodi na izlete, dopust ali v nakupovalne centre, ampak okrevanju, čeprav ima bolniški stalež zaradi stresa. Tožnica bi zato morala, preden je odpotovala iz kraja svojega bivanja preveriti, ali to lahko stori.
Sodna praksa je v določenih primerih zavzela stališče, da se lahko dohod iz kraja bivanja odobri tudi naknadno, vendar je treba takšno odobritev presojati v vsakem konkretnem primeru. V okoliščinah tega primera je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da tožnica ni imela niti naknadnega dovoljenja za odhod iz kraja bivanja. Osebni zdravnik pred podajo izredne odpovedi ni potrdil, da je tožnica lahko zapuščala kraj bivanja, šele po podaji izredne odpovedi je trdil, da je imela dovoljenje za gibanje izven kraja bivanja, takšna izjava pa je v nasprotju z navodili iz odločbe ZZZS, ki se nanašajo na isti vzrok za začasno nezmožnost za delo.
tožba za plačilo odškodnine - padec otroka - poškodbe zobovja - športna vzgoja - odgovornost šole - odgovornost učitelja - potrebna skrbnost in nadzorstvo šole
Sodišče je ustrezno poudarilo, da nekajminutna odsotnost učitelja iz telovadnice (npr. zaradi odhoda na wc ipd.) ali krajša nepozornost (pogled vstran, zavezovanje športnih copat ipd.) v času trajanja ogrevalnega teka pri otrocih tretjega in četrtega razreda še ne pomeni opustitve dolžnega skrbnega nadzora. Še posebej, če gre za tek v krogu v isti smeri in ne za izvajanje zahtevnejših vaj ali iger, kjer se otroci prosto gibljejo po telovadnici. Otroci v tej starosti so že sposobni razumevanja pravil, ki so jim dana. Sam tek pa ne predstavlja nevarne dejavnosti, sploh če je izveden na ustrezni podlagi, v ustrezni obutvi ter se izvaja v krogu in v isti smeri kot v slednjem primeru. Dogodek se je zgodil v trenutku in nastale škode – tudi po presoji pritožbenega sodišča – ne bi moglo preprečiti še tako skrbno nadzorstvo učiteljice. Od nje ni mogoče zahtevati, da prav vsak trenutek pazi in spremlja vsakega učenca.
zemljiškoknjižni postopek - vpis solastninske pravice - določitev deleža na skupnem premoženju - skupna lastnina - solastnina
Iz sodbe, ki je podlaga za vpis, izhaja, da je bil ugotovljen zgolj obseg skupnega premoženja (polovica nepremičnine) in delež tožnika na tem skupnem premoženju (10 %). Pristavek v izreku sodbe, da predstavlja ta tožnikov delež v razmerju do celotne nepremičnine 5 %, je zgolj pojasnjevalne narave. Pri tem ni šlo za delitev skupnega premoženja.
Dolžnik ni uspel izkazati, da obveznosti po izvršilnem naslovu ne bi več mogel izpolniti zaradi izročitve stroja tretji osebi, zato s temi navedbami tudi ni uspel izpodbiti pravilnosti sklepa o določitvi sodnih penalov.
Sodni penali morajo biti določeni v višini, ki bo na dolžnika vplivala tako, da bo izpolnil obveznost, in morajo predstavljati resno denarno grožnjo, ki naj prisili dolžnika k izvršitvi pravnomočne sodbe. Znesek mora biti torej tako visok, da predstavlja ustrezen pritisk na dolžnika in preprečuje, da bi se dolžniku glede na vsebino njegove obveznosti bolj splačalo plačevati sodne penale kot pa izpolniti samo obveznost.
Višje sodišče se tudi strinja s stališčem, da prva toženka s pogodbo ni prevzela obveznosti, da preveri projekte v smislu njihove pravilnosti. Z zavezo v pogodbi se je zavezala le pregledati projekte v smislu očitnih napak in primernosti za izvedbo, vsekakor pa se ni zavezala, da bo sama ponovno opravila vse statične izračune. V razmerju med tožnico in prvo toženko je bila za pravilnost projektov odgovorna tožnica.
Navedeno pa pomeni, da je prva toženka uspela dokazati, da napake ne izvirajo iz njene sfere. Čeprav ima sicer tožnica prav, da je odgovornost izvajalca primarna, pa se izvajalec lahko razbremeni svoje obveznosti, če dokaže, da je v njegovem delu ni bilo napak.
Desetletni rok je rok, v katerem se morajo napake pojaviti, notifikacija pa je potrebna v roku šestih mesecev od takrat, ko je naročnik izvedel za napako in za razlog zanjo; pri tem ni mogoče naročniku naložiti, da bi moral "na zalogo" obveščati tudi projektanta; rok za notifikacijo začne teči šele, ko naročnik izve, da napaka zadeva solidnost gradbe in od kod izvira.
Tudi če je A., d. o. o. projekte neposredno izročal tožnici, ne da bi jih druga toženka pred tem pregledala in potrdila, to ne spremeni njene pogodbene zaveze do tožnice.
ZDR-1 člen 20, 20/1. ZGD-1 člen 34, 34/3. ZVOP-1 člen 74, 74/2, 75, 75/1, 75/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - pristojna oseba za podajo odpovedi - pooblastilo prokurista - evidenca o izrabi delovnega časa - izvajanje videonadzora - pravočasnost odpovedi
Zakoniti zastopnik vodi in organizira poslovanje družbe, med katere sodi tudi reševanje razmerij z delavci oziroma urejanje pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev po določbah ZDR-1. Na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZGD-1 je z aktom o ustanovitvi družbe prokurista pri zastopanju družbe mogoče omejiti s skupnim zastopanjem z enim ali več zakonitimi zastopniki družbe, ne pa obratno. Omejitev edinega poslovodje družbe za zastopanje bi namreč nedopustno posegalo v pristojnosti poslovodje kot zakonitega zastopnika družbe. Namen prokure namreč ni omejevanje zakonitega zastopnika pri zastopanju družbe, pač pa olajšanje zastopanja. Edinemu poslovodji tako ni mogoče odrekati možnosti, da sam zastopa družbo, še posebej v razmerju do zaposlenih delavcev. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da omejitev, ki izhaja iz sodnega registra, ni pomenila, da bi obravnavano odpoved pogodbe o zaposlitvi, niti pooblastilo za zastopanje v sodnem postopku, moral podati direktor tožene stranke zgolj skupaj s prokuristom tožene stranke.
Kadar delavci storijo istovrstne kršitve delovnih obveznosti, delodajalec legitimno in avtonomno presodi naravo in težo kršitve, upošteva okoliščine in interese vsakega posameznega primera ter tudi dokaze, s katerimi razpolaga glede konkretne kršitve delovnih obveznosti, na podlagi vsega navedenega pa sam presodi, kakšen ukrep zoper delavca, bo sprejel. Dejstvo, da delodajalec zaradi istovrstnih kršitev delovnih obveznosti ne postopa vedno enako, še ne pomeni že samo po sebi, da je bila odpoved tožniku nezakonita.
zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - začasna odredba prepovedi odtujitve in obremenitve - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pogoji za izdajo začasne odredbe - konkretizacija pogojev za začasno odredbo - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - vrnitev darila po razpadu izvenzakonske skupnosti - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo - darilna pogodba - nagib za sklenitev darilne pogodbe - preklic darila - vračanje daril med zakoncema - spremenjene okoliščine
Pritožbeno sodišče argumentaciji sodišča prve stopnje dodaja, da je darilo preklicljivo le, če je bila kavza daritve "vera v dosmrtno skupno življenje". V primeru nasprotnega, torej da je bil nagib za sklenitev darilne pogodbe še kak drug (neprerekano je tak nagib na strani darovalca obstajal ob sklenitvi pogodbe iz leta 2015), prenehanje zunajzakonske skupnosti ni spremenjena okoliščina, ki bi darovalcu omogočala preklic.
Četudi gre za negativno dejstvo (da toženka z izdajo začasne odredbe ne bo utrpela nobene škode), ki ga ni mogoče dokazovati, tožnik ni bil razbremenjen podaje konkretizirane trditvene podlage. Navedba, da prepoved obremenitve in odsvojitve poslovnega deleža ne bo vplivala na toženkine pravice in obveznosti, ne izpolnjuje standarda konkretiziranosti.
ZDR-1 člen 156. ZObr člen 97f. ZPP člen 8, 214, 214/1, 214/2.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje jasno zapisalo, kaj je tožnik ob nedeljah (in ostale dni) delal, pri čemer je na podlagi izpovedi prič in listinskih dokazov tudi konkretizirano navedlo, katere od teh nalog je tožnik opravljal na posamezen dan, ko naj bi mu bil zagotovljen tedenski počitek, in ne držijo pritožbene navedbe, da so te navedene zgolj splošne, brez natančnih opredelitev, niti da tožnik ni dokazal, da je na določen dan določeno nalogo opravil.
gospodarski spor majhne vrednosti - posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene
Izpodbijana sodba temelji predvsem na podrobni in izčrpni dokazni oceni sodišča prve stopnje in subsumpciji ugotovljenih dejstev pod določbo prvega odstavka 776. člena OZ. Tožena stranka je v pritožbi izpodbijala izključno ugotovljeno dejansko stanje, s čimer je dejansko uveljavljala pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ki pa v sporu majhne vrednosti ni dovoljen. Tega ni mogoče obiti z uveljavljanjem istih pritožbenih očitkov pod plaščem katerega od dovoljenih pritožbenih razlogov.
sklep o stroških - odločitev o pravdnih stroških - ugovor res iudicata
O stroških toženca je sodišče prve stopnje že odločilo s pravnomočnim sklepom o ustavitvi in stroških. Tožnik ima prav, da je z izpodbijanim sklepom in ponovno odločitvijo o stroških toženca sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če je odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno ali o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava. V skladu s tretjo točko 365. člena ZPP je zato sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - pretvorba kazni zapora v ure dela v splošno korist
Izrek, ki vsebuje odločitev, da se kazen zapora izvrši z delom v splošno korisst, določa formulo za preračun in rok, v katerem se mora delo opraviti, upoštevaje datum izvršljivosti, kar daje probacijski enoti vse potrebne podatke za določitev obsega dela v splošno korist. S tem, ko je sdoišče prve stopnje samo orpavilo preračun ur dela v splošno korist, ki jih mora opraviti obtoženi, je prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu in zato zagrešilo kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP v zevzi z osmim odstavkom 86. člena KZ-1.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00073482
OZ člen 179, 182.
nesreča pri delu - nova škoda - bodoča škoda - odmera nepremoženjske škode
Vsa z izpodbijano sodbo prisojena odškodnina predstavlja izključno novo škodo, kar je jasno razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, ki poizkušajo prikazati, da gre za že dosojeno odškodnino. Res je bila tožniku predhodno že prisojena tudi odškodnina za bodočo škodo, to je škodo, ki jo je bilo po normalnem teku stvari mogoče ob sojenju pričakovati kot gotovo (182. člen OZ), vendar se ta nanaša na tiste telesne oziroma duševne bolečine, ki so (bile) posledica takrat znanih poškodb, in ne gre torej za v letu 2017 nastale nove bolečine, ki so tožniku nastale zaradi vnetja kosti, ki ga v času prejšnjih sojenj ni bilo, niti ga takrat ni bilo mogoče pričakovati. Držijo tudi pritožbene navedbe, da tožnikovo zdravstveno stanje ob izplačilu prvotne odškodnine ni bilo stabilizirano do te mere, da ne bi bilo več nobenih bolečin, posegov, obiskov zdravnikov in drugih neugodnosti. Vendar zgolj dejstvo, da je neko škodo v bodoče mogoče predvideti, ni pa gotovo, ali bo nastala ali ne, in če bo, kakšen bo njen obseg, ne zadošča za opredelitev te škode kot bodoče škode. Bistveno je, da je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenskega mnenja pravilno ugotovilo, da v času prejšnjih sojenj takšno poslabšanje zdravstvenega stanja, do katerega je pri tožniku prišlo leta 2017, ni bilo pričakovano.
ugovor krajevne nepristojnosti - odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravila o dokaznem bremenu - pravica stranke do izjave - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - neizvedba dokaza - izvedenec cestnoprometne stroke - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
O izvedbi posameznih dokazov, ki so pomembni za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče (drugi odstavek 213. člena ZPP), ki sme zavrniti posamezne dokazne predloge strank, za katere oceni, da so neutemeljeni, vendar mora svojo odločitev ustrezno obrazložiti (drugi odstavek 287. člena ZPP). Pravica stranke do izvedbe predlaganega dokaza torej ni absolutna, na drugi strani pa tudi presoja sodišča o tem, kateri dokazi naj se izvedejo in kateri ne, ni prosta. Zavrnitev dokaznega predloga mora biti ustavno upravičena, sicer je poseženo v strankino pravico do izjave. Sodišče ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, ne velja pa nasprotno - sodišče ne sme zavrniti izvedbe dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem. Takšno ravnanje predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 280, 280/1, 425, 425/4.
gospodarski spor majhne vrednosti - aktivna stvarna legitimacija upravnika - izterjava obratovalnih stroškov - nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti - dejansko stanje - odstop terjatve v izterjavo
Pritožnica navaja, da je med drugim v imenu in za račun A., d. o. o. upravičena sodno izterjati dolgovane zneske. Takšen položaj pa se prilega kvečjemu odstopu terjatve v izterjavo (drugi odstavek 425. člena OZ), na podlagi česar pa pritožnica tudi ne more uspeti, saj ne prereka, da je toženka obveznost izpolnila A., d. o. o.
Zgolj določitev osebe, ki ji naj upnik izpolni, ne pomeni, da je ta tretja oseba postala tudi upnik, če pri tem izrecno ne gre za cesijo.