ZPP člen 365-2, 366. ZNP-1 člen 40, 40/1, 40/5, 40/6, 42, 179.
dovolitev nujne poti - priključitev na komunalno omrežje - priključitev na kanalizacijsko omrežje - stroški postopka - postopek za dovolitev nujne poti - nujna pot - določitev nujne poti - priklop na javno kanalizacijsko omrežje
Neutemeljene so pritožbene navedbe predlagateljev, da je sodišče prve stopnje odmerjene priglašene stroške nasprotnih udeležencev nepravilno naložilo predlagateljema, ker je bil postopek dejansko nepotreben. Po 179. členu ZNP-1 stroške postopka za določitev nujne poti namreč krije predlagatelj. Sodišče prve stopnje je predlogu predlagateljev ugodilo in dovolilo nujno komunalno pot preko nepremičnin nasprotnih udeležencev v korist njunih nepremičnin za potrebe priklopa kanalizacije na kanalizacijsko omrežje (določbe 88. do 91. člena SPZ in 175. do 178. člena ZNP-1), zato ne držijo pritožbene navedbe, da postopek dejansko ni bil potreben oziroma predstavlja nagajanje nasprotnih udeležencev predlagateljema. Sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo po izvedenem dokaznem postopku - sprejelo je izvedensko mnenje sodnega izvedenca za gradbeništvo in njegovo pisno dopolnitev, opravilo dva naroka pri sodišču (21. 9. 2022 in 3. 7. 2023) in narok ter ogled na kraju samem 20. 10. 2022 in zaslišalo četrtega nasprotnega udeleženca. Stroški izdelave izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve, ogleda na kraju samem in narokov za glavno obravnavo so bili glede na navedeno tudi po presoji pritožbenega sodišča potrebni stroški. Same odmere stroškov pa predlagatelja konkretno niti ne izpodbijata.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi - pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine
Enotno stališče sodne prakse je, da je ugovor krajevne pristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine oziroma najkasneje v pritožbi zoper sklep o razveljavitvi tega sklepa, prepozen. Izjema od navedenega pravila velja le v primerih, ko zaradi omejenih možnosti podajanja navedb v postopku z izvršbo na podlagi verodostojne listine, stranke ob vložitvi predloga za izvršbo in izdaji sklepa o izvršbi še niso seznanjene z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča.
ZPP člen 163, 163/1, 163/2, 163/4, 163/6, 165, 165/2.
odločitev o stroških postopka - naknadna odločitev o stroških postopka - zahteva za povračilo stroškov - višina stroškov
Niti v ZPP niti v drugem predpisu ni podlage za stališče, da do odločitve o predlogu za dopustitev revizije sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati sklepa o stroških postopka po četrtem odstavku 163. člena ZPP.
ZSDU člen 78, 79, 79/1. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4.
vpis v sodni register - vpis spremembe pri članih nadzornega sveta - predstavniki delavcev - sodelovanje delavcev pri upravljanju - statut - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - družbena pogodba - odločanje družbenikov - poseg v pravni položaj, pravico ali pravno korist - preizkus materialnopravnih pogojev
Iz določbe prvega odstavka 79. člena ZSDU izhaja, da je zakonodajalec pristojnost za določitev števila predstavnikov delavcev v nadzornem svetu podelil družbenikom. Družbeniki so torej tisti, ki odločajo o tem, kakšna bo sestava nadzornega sveta, upoštevaje določbe 79. člena ZSDU, kako bo ta posloval in sprejemal odločitve. Za pravilno in zakonito delo nadzornega sveta mora biti to jasno in nedvoumno določeno v družbeni pogodbi. V kolikor družbena pogodba ne predvideva sodelovanja delavcev v nadzornem svetu družbe, delavci pa takšno zahtevo izrazijo, to družbenikom narekuje spremembo družbene pogodbe glede sestave nadzornega sveta, ki bo upošteval določbe 79. člena ZSDU.
Delavskih predstavnikov v nadzorni svet ni mogoče pravno veljavno imenovati, če in dokler njihovo sodelovanje v nadzornem svetu ni določeno in urejeno že v družbeni pogodbi.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - res iudicata - neupravičen izostanek z dela - pravica do zagovora - utemeljenost odpovednega razloga - odobritev letnega dopusta - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Sodišče prve stopnje je v prvem sojenju zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka za čas po 19. 1. 2022 dolžna tožniku priznati delovno razmerje s pripadajočimi pravicami in mu plačati denarno povračilo iz 118. člena ZDR-1 nad zneskom 2.338,38 EUR. Zoper ta del sodbe se tožnik ni pritožil, zato je postal pravnomočen. Ker je sodišče prve stopnje o tem tožbenem zahtevku v ponovljenem sojenju ponovno odločilo, je storilo kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (res iudicata), na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Bistvenega pomena je, da je ob upoštevanju ugotovitev, ki izhajajo iz predhodne obrazložitve sodbe (tako izpovedb prič, neobstoja obrazca o odobritvi dopusta …), tudi po presoji pritožbenega sodišča prepričljivejši zaključek, da tožniku dopust ni bil odobren.
ZPP člen 108, 108/1, 108/4, 108/5. ZST-1 člen 12, 12/3.
predlog za obročno plačilo sodne takse - poziv na dopolnitev predloga - ravnanje z nepopolno vlogo - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse
Tretji odstavek 12. člena ZST-1 določa, da če predlagatelj ne predloži zahtevanih podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena, sodišče ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. To pomeni, da že omenjeni zakon tako vlogo opredeljuje kot nepopolno vlogo in jo je za nadaljnjo obravnavo treba dopolniti.
Ker iz uvoda izpodbijanega sklepa izhaja, da je v zadevi več upnikov, iz izreka in iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, kateri upnik je odgovoril na ugovor tretje in priglasil stroške, ni mogoče preizkusiti, na katerega upnika se izpodbijana odločitev nanaša.
ZD člen 221. OZ člen 191, 280, 364, 364/2. SPZ člen 192, 200.
prodaja solastniškega deleža - vrnitev kupnine zaradi razveze pogodbe - vrnitev denarja v zapuščino - naknadno najdeno premoženje - aktivna legitimacija za tožbo - odstop dednega deleža - pravila vračanja - komu se izpolnjuje - stranke pogodbe - navideznost pogodbe - upravičenec do izpolnitve - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - načelo vestnosti in poštenja - venire contra factum proprium - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja zaradi pripoznave dolga - pripoznava dolga - izročitev zemljiškega pisma
Pritožbeno sodišče se strinja, da je izročitev zemljiškega pisma s podpisanim indosamentom s strani prve toženke B. A. dne 29.8.2017 pomenila tudi pripoznavo dolga (364. člen OZ). Zemljiški dolg je instrument stvarnopravnega zavarovanja obveznosti, zemljiško pismo pa vrednostni papir z inkorporirano stvarno pravico iz zemljiškega dolga (bivši členi 192-200 SPZ). Dolg lahko dolžnik pripozna tudi posredno, npr. tako, da da zavarovanje (drugi odstavek 364. člena OZ).
V razmerju do tožeče stranke je bila obogatena le prva toženka, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila celotna kupnina plačana v korist prve toženke kot pogodbenice, ne glede na to, ali je bila kupnina nakazana na njen račun ali v gotovini izročena njej osebno ali osebi, za katero je sama navedla, naj se ji plača (drugemu tožencu). Plačilo drugemu tožencu je bilo izvedeno po njeni volji in z njenim soglasjem, še vedno pa pomeni izpolnitev pogodbe v korist prodajalke, torej prve toženke (280. člen OZ). Drugi toženec je po ugotovitvi sodišča prve stopnje del kupnine očitno zadržal na podlagi nekega dogovora med njim in prvo toženko. V razmerju do tožeče stranke je torej zavezanka za vrnitev kupnine na podlagi odpadle pravne podlage le prva toženka, ne pa tudi drugi toženec.
nedovoljena pritožba - pooblaščenec, ki ni odvetnik - vložitev pritožbe po pooblaščencu, ki je odvetnik ali oseba s pravniškim državnim izpitom - pooblaščenec brez opravljenega PDI - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Ker sta pritožnika zoper odločitvi sodišča prve stopnje vložila pritožbi, o katerih odloča višje sodišče, mora imeti pooblaščenec, po katerem sta vložila pritožbi, opravljen pravniški državni izpit. Sodišče prve stopnje je na navedeno določbo ZPP stranki opozorilo v pravnem pouku izpodbijanih sklepov. Pritožnika sta kljub temu pritožbo vložila po pooblaščencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, zato jo je moralo višje sodišče kot nedovoljeno zavreči.
Dejstvo, da je svojo odločitev sodišče oprlo na nepravilno materialnopravno podlago, samo po sebi še ne pomeni utemeljenosti pritožbe oz. nepravilnosti izpodbijane zamudne sodbe. Do enake odločitve bi namreč prišlo sodišče prve stopnje tudi ob uporabi pravilne materialno pravne podlage.
Zakonec od drugega zakonca lahko terja povračilo za to, kar je ob poravnavi obveznosti, ki bremeni oba, plačal več, kakor znaša njegov del obveznosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00072279
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 372, 372-1, 383, 383/1-2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - opis kaznivega dejanja - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - kvalifikatorna okoliščina - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - izrek oprostilne sodbe
Namen pridobitve premoženjske koristi je v abstraktnem delu opisa kaznivega dejanja naveden, tožilka je tudi obrazložila, zakaj meni, da je obtoženec obravnavano dejanje storil z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi. Toda merodajen je le opis kaznivega dejanja v obtožbi, ki se nato v primeru obsodilne sodbe prelije v izrek sodbe. Ta znak v konkretnem opisu kaznivega dejanja pa ni bil z ničemer konkretiziran.
Če imamo opravka z veljavno prodajno pogodbo, je logično, da imata pogodbeni stranki vsaka svoje (iz pogodbe izvirajoče) obveznosti. Obveznost tožeče stranke je izročitev nepremičnine v last tožencu, obveznost toženca pa plačilo kupnine. Tako ne more biti nobenega dvoma, da v opisani situaciji ni možno uveljavljati zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve. Za neupravičeno obogatitev namreč velja, da gre za obogatitev brez pravnega temelja (prim. prvi odstavek 190. člena OZ). Če imamo veljavno prodajno pogodbo, pa je seveda pravni temelj podan in s prenosom lastninske pravice 31. 5. 2017 ni moglo priti do obogatitve brez temelja, kar pomeni, da bi prodajalec od kupca iz naslova pridobitve na podlagi prodajne pogodbe lahko zahteval le plačilo kupnine, katere prejem pa je tožeča stranka (prodajalka) potrdila s podpisom izjave z dne 21. 2. 2007.
Ker za vlaganja očitno ni bilo soglasja toženca, pride v poštev le poslovodstvo brez naročila (199. člen OZ), glede česa pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da niso bili izpolnjeni pogoji (ni bila ugotovljena nujna potrebnost vlaganj).
Tudi sicer pa v primeru, ko je Facebook profil uporabnika javen, kot v obravnavanem primeru, gre za javno dostopne podatke in v zvezi z njimi ni mogoče utemeljeno pričakovati zasebnosti oziroma se zanašati na to, da podatki ne bodo posredovani naprej ali kako drugače obdelani s strani drugih uporabnikov.
sodba na podlagi odpovedi - vročanje sodnih pisanj - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - neposredna vročitev stranki - vročitev odločbe stranki in pooblaščencu - dejanski prejem sodnega pisanja - nepravilna vročitev sodnega pisanja - priglasitev stroškov po prejemu sodbe - pridružitev novega tožnika - razširitev tožbe na novega tožnika
Sodba na podlagi odpovedi res ni bila vročena pooblaščencu četrte in pete toženke, temveč četrti in peti toženki neposredno. Vendar to ne predstavlja nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka v postopku na prvi stopnji, saj jima v postopku na prvi stopnji ni bila odvzeta možnost obravnavanja. Pooblaščenec obeh toženk je bil z vsebino sodbe na podlagi odpovedi očitno seznanjen, saj sicer ne bi mogel vložiti vsebinske pritožbe zoper to sodbo. V pritožbi tudi ne navaja, da sodbe ni prejel (od svoje stranke) oziroma izpodbija njeno vsebino, kar utemeljuje sklep, da je sodbo prejel. Po določbi šestega odstavka 139. člena ZPP se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje.
Ker pritožbeno sodišče ne ve, kdaj je pooblaščenec toženk dejansko prejel sodbo na podlagi odpovedi sodišča prve stopnje, je štelo pritožbi obeh toženk za pravočasni.
Pridružitev tožniku po določbi drugega odstavka 191. člena ZPP je možna le do konca glavne obravnave. Trenutek izdaje sodbe je nedvomno kasnejši in v primeru, ko glavna obravnava ni bila opravljena, predstavlja skrajni časovni mejnik, do katerega je še mogoče predlagati pridružitev tožniku.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00072999
ZObr člen 2, 97e. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3, 2, 2-2. ZSSloV člen 20, 20/1.
stalna pripravljenost - razlika v plači - vojak - zadostna trditvena podlaga - neposredna uporaba direktive - izjema - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Stalno pripravljenost zaradi zagotavljanja zdravstvene oskrbe v okviru začetnega usposabljanja, operativnega urjenja ali vojaške operacije v pravem pomenu besede je treba šteti za izjemo, ki izključuje uporabo Direktive, kar posledično pomeni, da tožnica za ta čas pripravljenosti na delo ni upravičena do plačila 100 % urne postavke, temveč zgolj 50 % (kar je že prejela).
Zdravstvena oskrba, ki jo je zagotavljala tožnica (in ki bi jo zagotavljala tudi v času napada, vojne, druge nevarnosti ...), je enako kot logistična podpora ključna za delovanje vojske, zato je tako delo tožnice treba šteti kot del usposabljanja, ki ga brez zagotovljene zdravstvene oskrbe ne bi bilo mogoče izvesti (izjema iz 1. alineje prvega odstavka izreka sodbe C-742/19).
OZ člen 9, 15, 631, 642, 642/2. ZPP člen 7, 212, 286. Posebne gradbene uzance (1977) člen 62, 63.
pogodba o delu (podjemna pogodba) - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del - dogovor o ceni del - trditveno in dokazno breme
Določilo drugega odstavka 642. člena OZ, ki daje sodišču pooblastilo, da določi za posamezen posel običajno plačilo, se uporabi le v primeru, če plačilo ni določeno. V obravnavanem primeru pa nobena od strank ni zatrjevala odsotnosti dogovora o ceni.
stroški izvršilnega postopka - potrebnost stroškov - novo izvršilno sredstvo
Ravnanje upnice v konkretnem primeru ne utemeljuje ocene o potrebnosti stroškov predloga za dodatno izvršilno sredstvo, vloženega v kratkem časovnem obdobju po predhodno vloženem, brez pojasnila o razlogih za takšno postopanje.
postopek vpisa v sodni register - registrski postopek - udeležba v postopku - zavrnitev predloga - nedovoljene pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je na podlagi takšnih trditev pravilno zaključilo, da A. A. ni izkazal, da je še sedaj zakoniti zastopnik subjekta vpisa, saj svojih trditev ni niti obrazložil, kar bi moral glede na to, da navedeno iz sodnega registra ne izhaja. Zatrjevati bi moral dejstva, iz katerih naj bi izhajalo, da je bil nepretrgoma od 30. 9. 1999 zakoniti zastopnik subjekta vpisa oziroma da je zakoniti zastopnik še sedaj, pa je to le pavšalno zatrjeval in se skliceval na listine v zgoraj navedenih registrskih zadevah. Pritožnik torej že trditvenemu bremenu ni zadostil. Ker je dokazovanje namenjeno potrjevanju zatrjevanih dejstev, sodišče utemeljeno ni sledilo njegovemu predlogu za vpogled v listine v zadevah Srg 2019/6578 in 2020/41336.