ZP-1 člen 59, 59/1, 90, 90/4, 92, 92/4, 155, 155/2.
zahteva za sodno varstvo - nedovoljena zahteva za sodno varstvo - upravičenci do vložitve zahteve za sodno varstvo - zakoniti zastopnik pravne osebe - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - zagovornik - postopek o prekršku
Zahtevo za sodno varstvo za pravno osebo lahko vložita le njen zakoniti zastopnik ali zagovornik, za zagovornika pa se sme v postopku o prekršku vzeti samo odvetnik.
OZ člen 9, 15, 631, 642, 642/2. ZPP člen 7, 212, 286. Posebne gradbene uzance (1977) člen 62, 63.
pogodba o delu (podjemna pogodba) - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del - dogovor o ceni del - trditveno in dokazno breme
Določilo drugega odstavka 642. člena OZ, ki daje sodišču pooblastilo, da določi za posamezen posel običajno plačilo, se uporabi le v primeru, če plačilo ni določeno. V obravnavanem primeru pa nobena od strank ni zatrjevala odsotnosti dogovora o ceni.
odškodninska odgovornost - prometna nesreča - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - deljena odgovornost - neuporaba varnostnega pasu - trditveno in dokazno breme - navajanje trditev in dokazov - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - neupoštevanje navedb in dokazov - kršitev pravice do izjave - izpodbijanje vsebine javne listine - neresnično ugotovljena dejstva v javni listini
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Toženkina trditev o tožnikovem soprispevku zaradi neuporabe varnostnega pasu k nastanku škode je dopustna, za odločitev relevantna in ob dejstvu, da je bila podkrepljena s trditvijo o odsotnosti določenih poškodb, ki bi ob uporabi varnostnega pasu nastale, tudi ne očitno neutemeljena.
S stališčem, da je bilo na sporno vprašanje moč odgovoriti že z policijskim zapisnikom, iz katerega je izhajalo, da je bil tožnik pripet, z izpovedbo tožnika in njegovega sopotnika, da je bil tožnik pripet, ter izpovedbo policista, da zabeležko o varnostnem pasu v policijskem zapisniku naredi na podlagi izjave udeleženca in pregleda položaja varnostnega pasu v avtomobilu, je prvostopno sodišče toženki pravzaprav onemogočilo dokazovanje okoliščine, ki je bistvena za odločitev o tožbenem zahtevku. Z zavrnitvijo dokaznih predlogov svoje trditve o neresnično ugotovljenem dejstvu v policijskem zapisniku sploh ni mogla dokazovati.
ZPP člen 365-2, 366. ZNP-1 člen 40, 40/1, 40/5, 40/6, 42, 179.
dovolitev nujne poti - priključitev na komunalno omrežje - priključitev na kanalizacijsko omrežje - stroški postopka - postopek za dovolitev nujne poti - nujna pot - določitev nujne poti - priklop na javno kanalizacijsko omrežje
Neutemeljene so pritožbene navedbe predlagateljev, da je sodišče prve stopnje odmerjene priglašene stroške nasprotnih udeležencev nepravilno naložilo predlagateljema, ker je bil postopek dejansko nepotreben. Po 179. členu ZNP-1 stroške postopka za določitev nujne poti namreč krije predlagatelj. Sodišče prve stopnje je predlogu predlagateljev ugodilo in dovolilo nujno komunalno pot preko nepremičnin nasprotnih udeležencev v korist njunih nepremičnin za potrebe priklopa kanalizacije na kanalizacijsko omrežje (določbe 88. do 91. člena SPZ in 175. do 178. člena ZNP-1), zato ne držijo pritožbene navedbe, da postopek dejansko ni bil potreben oziroma predstavlja nagajanje nasprotnih udeležencev predlagateljema. Sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo po izvedenem dokaznem postopku - sprejelo je izvedensko mnenje sodnega izvedenca za gradbeništvo in njegovo pisno dopolnitev, opravilo dva naroka pri sodišču (21. 9. 2022 in 3. 7. 2023) in narok ter ogled na kraju samem 20. 10. 2022 in zaslišalo četrtega nasprotnega udeleženca. Stroški izdelave izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve, ogleda na kraju samem in narokov za glavno obravnavo so bili glede na navedeno tudi po presoji pritožbenega sodišča potrebni stroški. Same odmere stroškov pa predlagatelja konkretno niti ne izpodbijata.
enostranski umik predloga - nepravdni postopek - nasprotni udeleženci
Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu napačno sklicuje na določbo 188. člena ZPP o umiku tožbe, saj za umik predloga v nepravdnem postopku veljajo določbe 25. člena ZNP-1. Le-ta določa, da lahko predlagatelj umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Za tak umik ni potrebno soglasje nasprotnega udeleženca.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/6, 12a, 12a/1, 12a/2. ZBPP člen 13, 13/2, 14, 14/1. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-2, 17/3, 18, 18/1, 18/1-2, 18/1-6. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 6, 6/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - ugotavljanje dohodkovno premoženjskega stanja stranke - upoštevanje regresa - upoštevanje kredita - osebna vozila - vrednost vozila - primerljiva tržna vrednost - nepremično premoženje - upoštevanje nepremičnega premoženja - vrednost nepremičnin - namenska raba parcele - kmetijska in gozdna zemljišča - višina katastrskega dohodka
Sodišče prve stopnje je zmotno upoštevalo vrednost tožnikovih nepremičnin. Skladno s 6. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS bi za kmetijske in gozdne površine moralo upoštevati vrednost katastrskega dohodka, in ne vrednosti teh površin po GURS.
Skladno s 17. členom ZUPJS se v premoženje osebe vštevajo osebna in druga vozila. Po 2. točki 18. člena ZUPJS se v premoženje ne šteje osebno vozilo do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega v ZSVarPre. Skladno s Pravilnikom se šteje, da je vrednost osebnega vozila, ki je bilo prvič registrirano najmanj deset let pred tem letom, v katerem upravičenec uveljavlja pravico iz javnih sredstev, manjše od 28 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Njegova vrednost se zato ne ugotavlja. Navedenih določili sodišče prve stopnje ni upoštevalo in presoje po teh materialnopravnih predpisih ni naredilo.
Glede pritožbenih ugovorov, da je sodišče prve stopnje vštevalo v dohodke družine tudi prejeti regres, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodna praksa zavzela stališče, da se ta v dohodke všteva. Prav tako je v sodni praksi utrjeno stališče, da poslovne obveznosti in krediti praviloma ne morejo imeti prednosti pred taksno obveznostjo, zato sodišče prve stopnje teh obveznosti pravilno ni upoštevalo.
sodba na podlagi odpovedi - vročanje sodnih pisanj - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - neposredna vročitev stranki - vročitev odločbe stranki in pooblaščencu - dejanski prejem sodnega pisanja - nepravilna vročitev sodnega pisanja - priglasitev stroškov po prejemu sodbe - pridružitev novega tožnika - razširitev tožbe na novega tožnika
Sodba na podlagi odpovedi res ni bila vročena pooblaščencu četrte in pete toženke, temveč četrti in peti toženki neposredno. Vendar to ne predstavlja nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka v postopku na prvi stopnji, saj jima v postopku na prvi stopnji ni bila odvzeta možnost obravnavanja. Pooblaščenec obeh toženk je bil z vsebino sodbe na podlagi odpovedi očitno seznanjen, saj sicer ne bi mogel vložiti vsebinske pritožbe zoper to sodbo. V pritožbi tudi ne navaja, da sodbe ni prejel (od svoje stranke) oziroma izpodbija njeno vsebino, kar utemeljuje sklep, da je sodbo prejel. Po določbi šestega odstavka 139. člena ZPP se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje.
Ker pritožbeno sodišče ne ve, kdaj je pooblaščenec toženk dejansko prejel sodbo na podlagi odpovedi sodišča prve stopnje, je štelo pritožbi obeh toženk za pravočasni.
Pridružitev tožniku po določbi drugega odstavka 191. člena ZPP je možna le do konca glavne obravnave. Trenutek izdaje sodbe je nedvomno kasnejši in v primeru, ko glavna obravnava ni bila opravljena, predstavlja skrajni časovni mejnik, do katerega je še mogoče predlagati pridružitev tožniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC00072186
DZ člen 7, 141, 141/5. ZNP-1 člen 6, 6/2, 34, 42.
sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - največja korist otroka - pritožbene novote v nepravdnem postopku - sprememba višine preživnine
Pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje po sodni praksi pri določanju stikov upoštevati, da si morata starša bremena voženj zaradi izvajanja stikov porazdeliti približno enakomerno, nimajo podlage v zgoraj citiranih določbah 141. člena DZ in v 7. členu DZ. Sodišče prve stopnje je tako povsem pravilno upoštevalo celoto ugotovljenih dejanskih okoliščin o načinu izvrševanja starševske skrbi na strani obeh udeležencev (in porazdelitev bremen med njima pri tem), zlasti pa okoliščine na strani mld. A. A. (posebne potrebe, izdelava šolskih nalog).
nedovoljena pritožba - ustavitev postopka o prekršku - stroški postopka o prekršku - pritožba zoper stroškovno odločitev
Oseba, zoper katero je bil postopek o prekršku ustavljen (in ji torej ni bila izrečena sankcija za prekršek), na podlagi določbe drugega odstavka 66. člena ZP-1 pravice do pritožbe nima.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00072279
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 372, 372-1, 383, 383/1-2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - opis kaznivega dejanja - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - kvalifikatorna okoliščina - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - izrek oprostilne sodbe
Namen pridobitve premoženjske koristi je v abstraktnem delu opisa kaznivega dejanja naveden, tožilka je tudi obrazložila, zakaj meni, da je obtoženec obravnavano dejanje storil z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi. Toda merodajen je le opis kaznivega dejanja v obtožbi, ki se nato v primeru obsodilne sodbe prelije v izrek sodbe. Ta znak v konkretnem opisu kaznivega dejanja pa ni bil z ničemer konkretiziran.
ZPP člen 108, 108/1, 108/4, 108/5. ZST-1 člen 12, 12/3.
predlog za obročno plačilo sodne takse - poziv na dopolnitev predloga - ravnanje z nepopolno vlogo - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse
Tretji odstavek 12. člena ZST-1 določa, da če predlagatelj ne predloži zahtevanih podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena, sodišče ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. To pomeni, da že omenjeni zakon tako vlogo opredeljuje kot nepopolno vlogo in jo je za nadaljnjo obravnavo treba dopolniti.
Izposoja delavcev proti plačilu je samostojen pravni posel, neodvisen od vprašanja kvalitete oziroma količine opravljenega dela izposojenih delavcev, pri čemer, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, tožena stranka v tem postopku z nasprotno tožbo oziroma pobotnim ugovorom ni uveljavljala zahtevka za nekvalitetno opravljeno delo delavcev.
Če imamo opravka z veljavno prodajno pogodbo, je logično, da imata pogodbeni stranki vsaka svoje (iz pogodbe izvirajoče) obveznosti. Obveznost tožeče stranke je izročitev nepremičnine v last tožencu, obveznost toženca pa plačilo kupnine. Tako ne more biti nobenega dvoma, da v opisani situaciji ni možno uveljavljati zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve. Za neupravičeno obogatitev namreč velja, da gre za obogatitev brez pravnega temelja (prim. prvi odstavek 190. člena OZ). Če imamo veljavno prodajno pogodbo, pa je seveda pravni temelj podan in s prenosom lastninske pravice 31. 5. 2017 ni moglo priti do obogatitve brez temelja, kar pomeni, da bi prodajalec od kupca iz naslova pridobitve na podlagi prodajne pogodbe lahko zahteval le plačilo kupnine, katere prejem pa je tožeča stranka (prodajalka) potrdila s podpisom izjave z dne 21. 2. 2007.
Ker za vlaganja očitno ni bilo soglasja toženca, pride v poštev le poslovodstvo brez naročila (199. člen OZ), glede česa pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da niso bili izpolnjeni pogoji (ni bila ugotovljena nujna potrebnost vlaganj).
Dejstvo, da je svojo odločitev sodišče oprlo na nepravilno materialnopravno podlago, samo po sebi še ne pomeni utemeljenosti pritožbe oz. nepravilnosti izpodbijane zamudne sodbe. Do enake odločitve bi namreč prišlo sodišče prve stopnje tudi ob uporabi pravilne materialno pravne podlage.
Zakonec od drugega zakonca lahko terja povračilo za to, kar je ob poravnavi obveznosti, ki bremeni oba, plačal več, kakor znaša njegov del obveznosti.
sklep o domiku nepremičnine - pričakovalna pravica kupca - umik predloga za izvršbo
Novela ZIZ-J, ki je uveljavila, da zoper sklep o domiku ni pritožbe, nepravilnosti pri dražbi pa se lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, kakor tudi Novela ZIZ-L, ki je uzakonila spletno javno dražbo kot dodaten način prodaje nepremičnine, v varovanje kupčevega ali dolžnikovega pravnega položaja nista prinesli nobenih sprememb.
ZP-1 člen 202d, 202d/1, 202d/3. ZUP člen 58, 58/1. ZKP člen 89.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - odložitev izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predlog za odložitev - rok za vložitev predloga - pravočasnost predloga - zakonsko določen rok - materialni rok - nepodaljšljiv rok - procesna predpostavka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Petnajstdnevni rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je zakonsko določen in je pravočasnost ter popolnost predloga procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da sodišče o predlogu odloči, zato je rok za vložitev predloga materialni rok, ki je nepodaljšljiv.
ZSDU člen 78, 79, 79/1. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4.
vpis v sodni register - vpis spremembe pri članih nadzornega sveta - predstavniki delavcev - sodelovanje delavcev pri upravljanju - statut - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - družbena pogodba - odločanje družbenikov - poseg v pravni položaj, pravico ali pravno korist - preizkus materialnopravnih pogojev
Iz določbe prvega odstavka 79. člena ZSDU izhaja, da je zakonodajalec pristojnost za določitev števila predstavnikov delavcev v nadzornem svetu podelil družbenikom. Družbeniki so torej tisti, ki odločajo o tem, kakšna bo sestava nadzornega sveta, upoštevaje določbe 79. člena ZSDU, kako bo ta posloval in sprejemal odločitve. Za pravilno in zakonito delo nadzornega sveta mora biti to jasno in nedvoumno določeno v družbeni pogodbi. V kolikor družbena pogodba ne predvideva sodelovanja delavcev v nadzornem svetu družbe, delavci pa takšno zahtevo izrazijo, to družbenikom narekuje spremembo družbene pogodbe glede sestave nadzornega sveta, ki bo upošteval določbe 79. člena ZSDU.
Delavskih predstavnikov v nadzorni svet ni mogoče pravno veljavno imenovati, če in dokler njihovo sodelovanje v nadzornem svetu ni določeno in urejeno že v družbeni pogodbi.
Tudi sicer pa v primeru, ko je Facebook profil uporabnika javen, kot v obravnavanem primeru, gre za javno dostopne podatke in v zvezi z njimi ni mogoče utemeljeno pričakovati zasebnosti oziroma se zanašati na to, da podatki ne bodo posredovani naprej ali kako drugače obdelani s strani drugih uporabnikov.