ZPP člen 108, 108/1, 108/4, 108/5. ZST-1 člen 12, 12/3.
predlog za obročno plačilo sodne takse - poziv na dopolnitev predloga - ravnanje z nepopolno vlogo - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse
Tretji odstavek 12. člena ZST-1 določa, da če predlagatelj ne predloži zahtevanih podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena, sodišče ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. To pomeni, da že omenjeni zakon tako vlogo opredeljuje kot nepopolno vlogo in jo je za nadaljnjo obravnavo treba dopolniti.
določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze
Drugi odstavek 110. člena SZ-1 določa, da če se prejšnja zakonca ne moreta sporazumeti o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, odloči o sporu na zahtevo enega od njiju sodišče v nepravdnem postopku, pri tem pa upošteva stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njunih otrok in drugih oseb, ki skupaj z njima stanujejo, ter druge okoliščine primera.
Izposoja delavcev proti plačilu je samostojen pravni posel, neodvisen od vprašanja kvalitete oziroma količine opravljenega dela izposojenih delavcev, pri čemer, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, tožena stranka v tem postopku z nasprotno tožbo oziroma pobotnim ugovorom ni uveljavljala zahtevka za nekvalitetno opravljeno delo delavcev.
ZD člen 221. OZ člen 191, 280, 364, 364/2. SPZ člen 192, 200.
prodaja solastniškega deleža - vrnitev kupnine zaradi razveze pogodbe - vrnitev denarja v zapuščino - naknadno najdeno premoženje - aktivna legitimacija za tožbo - odstop dednega deleža - pravila vračanja - komu se izpolnjuje - stranke pogodbe - navideznost pogodbe - upravičenec do izpolnitve - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - načelo vestnosti in poštenja - venire contra factum proprium - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja zaradi pripoznave dolga - pripoznava dolga - izročitev zemljiškega pisma
Pritožbeno sodišče se strinja, da je izročitev zemljiškega pisma s podpisanim indosamentom s strani prve toženke B. A. dne 29.8.2017 pomenila tudi pripoznavo dolga (364. člen OZ). Zemljiški dolg je instrument stvarnopravnega zavarovanja obveznosti, zemljiško pismo pa vrednostni papir z inkorporirano stvarno pravico iz zemljiškega dolga (bivši členi 192-200 SPZ). Dolg lahko dolžnik pripozna tudi posredno, npr. tako, da da zavarovanje (drugi odstavek 364. člena OZ).
V razmerju do tožeče stranke je bila obogatena le prva toženka, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila celotna kupnina plačana v korist prve toženke kot pogodbenice, ne glede na to, ali je bila kupnina nakazana na njen račun ali v gotovini izročena njej osebno ali osebi, za katero je sama navedla, naj se ji plača (drugemu tožencu). Plačilo drugemu tožencu je bilo izvedeno po njeni volji in z njenim soglasjem, še vedno pa pomeni izpolnitev pogodbe v korist prodajalke, torej prve toženke (280. člen OZ). Drugi toženec je po ugotovitvi sodišča prve stopnje del kupnine očitno zadržal na podlagi nekega dogovora med njim in prvo toženko. V razmerju do tožeče stranke je torej zavezanka za vrnitev kupnine na podlagi odpadle pravne podlage le prva toženka, ne pa tudi drugi toženec.
nedovoljena pritožba - pooblaščenec, ki ni odvetnik - vložitev pritožbe po pooblaščencu, ki je odvetnik ali oseba s pravniškim državnim izpitom - pooblaščenec brez opravljenega PDI - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Ker sta pritožnika zoper odločitvi sodišča prve stopnje vložila pritožbi, o katerih odloča višje sodišče, mora imeti pooblaščenec, po katerem sta vložila pritožbi, opravljen pravniški državni izpit. Sodišče prve stopnje je na navedeno določbo ZPP stranki opozorilo v pravnem pouku izpodbijanih sklepov. Pritožnika sta kljub temu pritožbo vložila po pooblaščencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, zato jo je moralo višje sodišče kot nedovoljeno zavreči.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00072999
ZObr člen 2, 97e. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3, 2, 2-2. ZSSloV člen 20, 20/1.
stalna pripravljenost - razlika v plači - vojak - zadostna trditvena podlaga - neposredna uporaba direktive - izjema - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Stalno pripravljenost zaradi zagotavljanja zdravstvene oskrbe v okviru začetnega usposabljanja, operativnega urjenja ali vojaške operacije v pravem pomenu besede je treba šteti za izjemo, ki izključuje uporabo Direktive, kar posledično pomeni, da tožnica za ta čas pripravljenosti na delo ni upravičena do plačila 100 % urne postavke, temveč zgolj 50 % (kar je že prejela).
Zdravstvena oskrba, ki jo je zagotavljala tožnica (in ki bi jo zagotavljala tudi v času napada, vojne, druge nevarnosti ...), je enako kot logistična podpora ključna za delovanje vojske, zato je tako delo tožnice treba šteti kot del usposabljanja, ki ga brez zagotovljene zdravstvene oskrbe ne bi bilo mogoče izvesti (izjema iz 1. alineje prvega odstavka izreka sodbe C-742/19).
zavrnitev predloga za izvršbo - izvršilni naslov - sodna poravnava - preživnina
Pritožba se zavzema za t. i. namensko razlago sodne poravnave. Vedar je ugotavljanje namena oziroma razlogov in vzrokov, zakaj sta stranki sklenili sodno poravnavo določene vsebine, pravno nepomembno, saj izvršilno sodišče nima pristojnosti, da bi presojalo namen (prav tako ne pravno pravilnost ali logičnost sklenjene) sodne poravnave, temveč je strogo vezano na jezikovni pomen v njej sklenjenih zavez.
Tudi sicer pa v primeru, ko je Facebook profil uporabnika javen, kot v obravnavanem primeru, gre za javno dostopne podatke in v zvezi z njimi ni mogoče utemeljeno pričakovati zasebnosti oziroma se zanašati na to, da podatki ne bodo posredovani naprej ali kako drugače obdelani s strani drugih uporabnikov.
dedovanje - vozilo v lasti več oseb - registracija motornega vozila - določitev osebe - soglasje solastnikov - odpoved dediščini v korist sodediča - dedna izjava o sprejemu in odstopu dednega deleža - sprejem dednega deleža in sočasni odstop dednega deleža sodediču - razglasitev dedičev
Prvi odstavek 28. člena ZMV-1 določa, da se, če je v lasti več oseb, vozilo registrira na osebo, ki jo določijo vsi solastniki s pisnim soglasjem. A contrario to pomeni, da v prometno dovoljenje ni mogoče vpisati več lastnikov, četudi je vozilo v solastnini ali skupni lastnini.
A. A. se je odpovedala dediščini v korist sodediča B. A., kar se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o sprejemu dediščine in odstopu svojega dednega deleža (drugi odstavek 136. člena ZD), s tem pa odstopnik ohranja položaj dediča. Sodišče prve stopnje bi zato moralo za dedinjo razglasiti tudi A. A.
obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - trditveno in dokazno breme upnika - trditveno in dokazno breme dolžnika
Iz dolžnikovega ugovora izhaja, da sicer ni zanikal pravnega razmerja z upnikom, izdanemu sklepu o izvršbi pa je nasprotoval zaradi dvoma v to, ali je upnik res opravil storitve popravila, ki jih je obračunal z računom, na podlagi katerega je predlagal izvršbo. Trditveno in dokazno breme o tem, da je izvedel obračunane storitve, nosi upnik. Upnik je v predlogu za izvršbo le na kratko označil podlago terjatev, katerih plačilo zahteva (popravilo vozila), vendar (glede na naravo postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine) ni podal nobenih konkretnih navedb o dejstvih, na katerih temelji njegov zahtevek, prav tako ni predlagal nobenih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je upravičen do (popolnega) plačila svojih terjatev. Od dolžnika zato ni mogoče zahtevati, da bi, da bi se njegov ugovor štel za obrazložen, podal podrobnejše navedbe o tem, zakaj naj terjatev upnika ne bi obstajala, in jih tudi dokazno podprl. V takem primeru torej dolžniku ni mogoče naložiti trditvenega in dokaznega bremena, kot se, izhajajoč iz sklepa Vrhovnega sodišča RS III Ips 117/2005, zavzema upnik. Šele ko bo (v nadaljnjem pravdnem postopku) upnik podal ustrezne navedbe in dokaze v utemeljitev svojega zahtevka (tj. v zvezi z izvedbo obračunanih storitev popravila dolžnikovega avtomobila), bo dolžniku omogočeno, da se o obstoju in višini terjatev določno izjavi in, če upnikovim navedbam nasprotuje, poda lastne trditve o dejstvih v zvezi z obstojem in višino terjatev in dokaze, s katerimi izpodbija upnikove trditve in dokaze. Šele uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi dokazno breme po pravilih o materialnem dokaznem bremenu (v obravnavani zadevi torej upnika), prevali procesno dokazno breme na drugo stranko (dolžnika), ki mora potem z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh glavnega dokaza.
Ob izkazanemu poskusu pobega tudi ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da ni utemeljeno pričakovati, da bi pobegnil, saj sam predlog za predčasno prestajanje zaporne kazni z ničemer ne odpravlja begosumnosti.
ZSDU člen 78, 79, 79/1. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4.
vpis v sodni register - vpis spremembe pri članih nadzornega sveta - predstavniki delavcev - sodelovanje delavcev pri upravljanju - statut - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - družbena pogodba - odločanje družbenikov - poseg v pravni položaj, pravico ali pravno korist - preizkus materialnopravnih pogojev
Iz določbe prvega odstavka 79. člena ZSDU izhaja, da je zakonodajalec pristojnost za določitev števila predstavnikov delavcev v nadzornem svetu podelil družbenikom. Družbeniki so torej tisti, ki odločajo o tem, kakšna bo sestava nadzornega sveta, upoštevaje določbe 79. člena ZSDU, kako bo ta posloval in sprejemal odločitve. Za pravilno in zakonito delo nadzornega sveta mora biti to jasno in nedvoumno določeno v družbeni pogodbi. V kolikor družbena pogodba ne predvideva sodelovanja delavcev v nadzornem svetu družbe, delavci pa takšno zahtevo izrazijo, to družbenikom narekuje spremembo družbene pogodbe glede sestave nadzornega sveta, ki bo upošteval določbe 79. člena ZSDU.
Delavskih predstavnikov v nadzorni svet ni mogoče pravno veljavno imenovati, če in dokler njihovo sodelovanje v nadzornem svetu ni določeno in urejeno že v družbeni pogodbi.
ZP-1 člen 202d, 202d/1, 202d/3. ZUP člen 58, 58/1. ZKP člen 89.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - odložitev izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predlog za odložitev - rok za vložitev predloga - pravočasnost predloga - zakonsko določen rok - materialni rok - nepodaljšljiv rok - procesna predpostavka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Petnajstdnevni rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je zakonsko določen in je pravočasnost ter popolnost predloga procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da sodišče o predlogu odloči, zato je rok za vložitev predloga materialni rok, ki je nepodaljšljiv.
ZPP člen 365-2, 366. ZNP-1 člen 40, 40/1, 40/5, 40/6, 42, 179.
dovolitev nujne poti - priključitev na komunalno omrežje - priključitev na kanalizacijsko omrežje - stroški postopka - postopek za dovolitev nujne poti - nujna pot - določitev nujne poti - priklop na javno kanalizacijsko omrežje
Neutemeljene so pritožbene navedbe predlagateljev, da je sodišče prve stopnje odmerjene priglašene stroške nasprotnih udeležencev nepravilno naložilo predlagateljema, ker je bil postopek dejansko nepotreben. Po 179. členu ZNP-1 stroške postopka za določitev nujne poti namreč krije predlagatelj. Sodišče prve stopnje je predlogu predlagateljev ugodilo in dovolilo nujno komunalno pot preko nepremičnin nasprotnih udeležencev v korist njunih nepremičnin za potrebe priklopa kanalizacije na kanalizacijsko omrežje (določbe 88. do 91. člena SPZ in 175. do 178. člena ZNP-1), zato ne držijo pritožbene navedbe, da postopek dejansko ni bil potreben oziroma predstavlja nagajanje nasprotnih udeležencev predlagateljema. Sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo po izvedenem dokaznem postopku - sprejelo je izvedensko mnenje sodnega izvedenca za gradbeništvo in njegovo pisno dopolnitev, opravilo dva naroka pri sodišču (21. 9. 2022 in 3. 7. 2023) in narok ter ogled na kraju samem 20. 10. 2022 in zaslišalo četrtega nasprotnega udeleženca. Stroški izdelave izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve, ogleda na kraju samem in narokov za glavno obravnavo so bili glede na navedeno tudi po presoji pritožbenega sodišča potrebni stroški. Same odmere stroškov pa predlagatelja konkretno niti ne izpodbijata.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je utemeljen sum bil pravnomočno ugotovljen, saj je z zavrnitvijo ugovora zoper obtožnico le-ta postala pravnomočna. V takem primeru je mogoče utemeljen sum ovreči le, če se izkažejo nova dejstva in okoliščine, ki lahko vplivajo na presojo o obstoju utemeljenega suma, takšna dejstva pa se v obravnavani zadevi po pravnomočnosti obtožnice niso izkazala.
ZPP člen 163, 163/1, 163/2, 163/4, 163/6, 165, 165/2.
odločitev o stroških postopka - naknadna odločitev o stroških postopka - zahteva za povračilo stroškov - višina stroškov
Niti v ZPP niti v drugem predpisu ni podlage za stališče, da do odločitve o predlogu za dopustitev revizije sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati sklepa o stroških postopka po četrtem odstavku 163. člena ZPP.
Ker iz uvoda izpodbijanega sklepa izhaja, da je v zadevi več upnikov, iz izreka in iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, kateri upnik je odgovoril na ugovor tretje in priglasil stroške, ni mogoče preizkusiti, na katerega upnika se izpodbijana odločitev nanaša.
odškodninska odgovornost - prometna nesreča - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - deljena odgovornost - neuporaba varnostnega pasu - trditveno in dokazno breme - navajanje trditev in dokazov - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - neupoštevanje navedb in dokazov - kršitev pravice do izjave - izpodbijanje vsebine javne listine - neresnično ugotovljena dejstva v javni listini
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Toženkina trditev o tožnikovem soprispevku zaradi neuporabe varnostnega pasu k nastanku škode je dopustna, za odločitev relevantna in ob dejstvu, da je bila podkrepljena s trditvijo o odsotnosti določenih poškodb, ki bi ob uporabi varnostnega pasu nastale, tudi ne očitno neutemeljena.
S stališčem, da je bilo na sporno vprašanje moč odgovoriti že z policijskim zapisnikom, iz katerega je izhajalo, da je bil tožnik pripet, z izpovedbo tožnika in njegovega sopotnika, da je bil tožnik pripet, ter izpovedbo policista, da zabeležko o varnostnem pasu v policijskem zapisniku naredi na podlagi izjave udeleženca in pregleda položaja varnostnega pasu v avtomobilu, je prvostopno sodišče toženki pravzaprav onemogočilo dokazovanje okoliščine, ki je bistvena za odločitev o tožbenem zahtevku. Z zavrnitvijo dokaznih predlogov svoje trditve o neresnično ugotovljenem dejstvu v policijskem zapisniku sploh ni mogla dokazovati.