ZPP člen 44, 44/3, 157, 158, 158/1. ZST-1 člen 31, 31/1.
pritožba zoper sklep o stroških postopka - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov v primeru umika tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - umik tožbe po izpolnitvi dela zahtevka - stroški pravdnega postopka pri umiku tožbe - povod za tožbo - izpodbijanje vrednosti spornega predmeta - sodna določitev vrednosti predmeta postopka - korekturna dolžnost sodišča - potrebnost stroškov
Iz prvega odstavka 158. člena ZPP res izhaja pravilo, da je tožnik, ki umakne tožbo, upravičen do povračila stroškov postopka, če je tožbo umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Če namreč toženec med pravdo izpolni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna, zato mora on plačati pravdne stroške. Vendar pa je sodišče prve stopnje spregledalo, da ima to pravilo izjemo. Toženec namreč v taki situaciji stroškov ni dolžan nositi, če ni dal povoda za tožbo (157. člen ZPP). O povodu za tožbo pa govorimo takrat, ko lahko tožnik na podlagi ravnanja toženca pred pravdo sklepa, da bo potrebna sodna intervencija za varstvo njenih pravnih interesov.
Da je vrednost spornega predmeta previsoka, je toženka prvič navedla v odgovoru na tožničino zahtevo za povračilo stroškov, torej že po izdaji sklepa, s katerim je bil zaradi umika tožbe postopek ustavljen. V tej fazi postopka pa sodišče, ob upoštevanju 44. člena ZPP, vrednosti spora ne more več korigirati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00077619
OZ člen 336, 336/1, 346, 349. ZPP člen 161, 161/1, 286, 286a. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-4.
splošni petletni zastaralni rok - terjatve iz gospodarskih pogodb - začetek teka zastaranja - kdaj začne teči zastaranje - ugovor zastaranja - enotno sosporništvo - stroški posameznega sospornika - etažni lastniki kot stranka postopka - etažni lastniki kot sosporniki - delitev stroškov med etažnimi lastniki - pogodba o cesiji
Toženci v obravnavani zadevi niso enotni sosporniki in se zato pravdna dejanja posameznega toženca ne raztezajo tudi na ostale. V sklepu VSL II Cp 464/2012, na katerega se sklicuje pritožnica, ne gre za primerljivo zadevo, saj je šlo za pravdo v zvezi z veljavnostjo pogodbe o upravljanju in je po naravi pravnega razmerja spor mogoče rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotni sosporniki).
Z odstopom terjatve se terjatev v celoti prenese na prevzemnika, vključno s stranskimi pravicami. Zato za tek zamudnih obresti ni pomembno, kdaj je bila pritožnica obveščena o cesiji, temveč kdaj je dolžnik stopil v zamudo.
dogovor o brezplačni uporabi nepremičnine - ustni dogovor - pogodbena zaveza - najemodajalec kot nelastnik
Za veljavnost dogovora o brezplačni uporabi nepremičnine, kot ga zatrjujeta toženca, ni potrebno, da bi imela tožnica na predmetu uporabe lastninsko pravico. Zatrjevan dogovor je obligacijski pravni posel, v katerem nastanejo pravice in obveznosti med pogodbenima strankama. Ob upoštevanju zatrjevane vsebine dogovora, je bila dolžnost tožnice omejena na to, da tožencema omogoči brezplačno rabo stanovanja, pri čemer je tako rabo dolžna zagotavljati do izgradnje hiše obeh tožencev (razen če bi A. A. stanovanje želela ponovno sama uporabljati). OZ ne določa, da bi tak dogovor lahko sklenil le lastnik nepremičnine, in tudi ni prepovedan. Tožnico je torej dogovor, če je bil sklenjen, zavezoval že v času, ko je bil lastnik nepremičnine njen oče, zavezuje pa jo tudi sedaj, ko je njena lastnica sama.
varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba (opustitvena tožba) - vznemirjanje lastninske pravice - vznemirjanje kot pravni standard - lastnina drevesa na meji - potek meje - urejena meja - sporna meja - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - enkratno protipravno vznemirjanje lastnika - časovna komponenta vznemirjanj
Zakonski pojem vznemirjanja iz 99. člena SPZ je pravni standard, ki ga napolnjuje teorija, predvsem pa sodna praksa, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera. Kot je pravilno izpostavilo že sodišče prve stopnje, je toženec z barvnim označevanjem dreves, ki (glede na sodno urejeno mejo) stojijo na parceli tožnikov, ter naknadnim odstranjevanjem tožnikovih oznak, aktivno (fizično) posegel v lastninsko pravico tožnikov, pri čemer za kaj takega ni imel nobene pravne podlage, torej protipravno. Drži sicer, da s tem tožnika pri uporabi same nepremičnine nista bila ovirana, a je bistveno to, da posegi kažejo, da si toženec, kljub sodno urejeni meji, lasti del nepremičnine tožnikov in tam rastoča drevesa in da je, zaradi za toženca sporne meje, verjetno, da bi, brez sodne intervencije, do poseganja lahko ponovno prišlo.
načelo superficies solo cedit - povezanost zemljišča in objekta - oblikovanje etažne lastnine - zaščita pred vznemirjanjem
V primeru etažne lastnine, ki nastane s preoblikovanjem enovite samostojne lastninske pravice, zemljiška parcela pridobi položaj splošnega skupnega dela stavbe. Lastninska pravica na zemljiški parceli izgubi pravno lastnost samostojne lastninske pravice in se vključi v lastninsko pravico (etažno lastnino v ožjem pomenu) na vsakem prostorskem delu s položajem posameznega dela stavbe v etažni lastnini (do določenega idealnega deleža). Meja med zemljiškima parcelama zato sama po sebi ne more kazati na niti lastništvo posameznega dela stavbe, niti na lastništvo skupnega dela stavbe.
Z vložitvijo tožbe na podlagi 99. člena SPZ mora tožnik dokazati, da ima na stvari lastninsko pravico ali da je njen domnevni lastnik.
odstop od pogodbe - prenehanje pogodbe po volji naročnika
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine na podlagi 648. člena OZ zavrnilo, ker je ocenilo, da tožnica ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede višine zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00072039
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 45.
pogodba o štipendiranju - namen pogodbe - štipendija za študij v tujini - rok za izpolnitev pogodbe - zapadlost pogodbene obveznosti - vračilo štipendije - nezapadlost terjatve - odlog izpolnitve obveznosti - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - nemožnost izpolnitve pogodbene obveznosti - zaposlitev v Republiki Sloveniji
Obveznost zaposlitve toženca po štipendijski pogodbi še ni zapadla, ker od zaključka izobraževanja 1. 9. 2016 do sojenja še ni minilo deset let. Dokler izpolnitveni rok ne poteče, tožeča stranka vračila štipendije še ne more terjati in je njen tožbeni zahtevek neutemeljen.
Kot zmotno je treba zavrniti tudi smiselno naziranje sodišča prve stopnje, da pogodbe ne bi bilo mogoče (vsaj delno) izpolniti z delom za slovenske naročnike, ki ne traja polni delovni čas. Tretji odstavek 13. člena obravnavane pogodbe namreč določa, da se trajanje zaposlitve preračuna na polni delovni čas, če štipendist sklene delovno razmerje z delovnim časom, ki je krajši od polnega delovnega časa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00072282
ZOZP člen 19, 19/1, 19/2, 19/3. ZPP člen 70, 247, 247/1, 247/6, 292, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
poškodba v prometni nezgodi - izguba na zaslužku - pritožba zoper popravni sklep - višina in izčrpanost zavarovalne vsote - valorizacija zavarovalne vsote - najnižja zavarovalna vsota - izločitev izvedenca - razlogi za izločitev izvedenca - pravočasnost zahteve za izločitev izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
S tem ko je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na mnenje sodne izvedenke Ekonomske fakultete, glede katere je tožnik pravočasno zahteval njeno izločitev, ne da bi o zahtevi za izločitev odločilo, je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki pa je vplivala na pravilnost in zakonitost postopka, saj sodba temelji na dejanskih ugotovitvah te sodne izvedenke (prvi odstavek 339. člena ZPP).
Opozoriti velja na pravilno uporabo 19. člena ZOZP/94 v zvezi s presojo višine neizčrpane zavarovalne vsote. Ta določba namreč izrecno določa valorizacijo obvezne zavarovalne vsote, kot tudi še neizplačane zavarovalne vsote v primeru, ko zvišanje maloprodajnih cen preseže 10%, pri čemer je relevantno obdobje za presojo zvišanja maloprodajnih cen obdobje od škodnega dogodka dalje.
prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske škode - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - denarna odškodnina za posamezne vrste nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - povrnitev bodoče škode - valorizacija delnega plačila odškodnine (akontacije)
Sodišče mora denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo odmeriti po cenah v času izdaje sodne odločbe, pri ugotavljanju pravičnega denarnega zneska, ki ga je toženka po odločbi sodišča dolžna plačati tožnici, pa mora upoštevati tudi okoliščine, ki so nastale po povzročitvi škode in pred izdajo odločbe (drugi odstavek 168. člena v zvezi s 169. členom OZ). Ker je bila v obravnavanem primeru realna vrednost zneska odškodnine, ki ga je toženka tožnici izplačala aprila 2020, v času izdaje sodne odločbe drugačna od nominalne vrednosti ob plačilu, je sodišče dolžno ta znesek najprej valorizirati, to je izraziti v višini njegove realne vrednosti v času izdaje sodbe, in ga šele nato odšteti od zneska v postopku ugotovljene pravične denarne odškodnine.
S tem, ko je odvetniku dala splošno pooblastilo za zastopanje v postopku, je tudi sprejela, da bodo vsa pisanja vročana njemu. Po določbi 137. člena ZPP mora sodišče v primerih, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vročati pisanja njemu. Neposredna vročitev stranki se sploh ne bi štela za veljavno opravljeno in bi pomenila bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Stranka mora trpeti posledice zamude, ki jih je zakrivil njen pooblaščenec; pravdna dejanja, ki jih opravi njen pooblaščenec, imajo enak pravni učinek, kakor da bi jih opravila stranka sama. Od odvetnika se namreč pričakuje ravnanje v skladu s standardom dobrega strokovnjaka. Če pa stranka meni, da njen pooblaščenec ni ravnal z ustrezno skrbnostjo, tega ne more uveljavljati v tej, marveč v kakšni drugi (npr. odškodninski) pravdi.
sodba na podlagi odpovedi - vročanje sodnih pisanj - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - neposredna vročitev stranki - vročitev odločbe stranki in pooblaščencu - dejanski prejem sodnega pisanja - nepravilna vročitev sodnega pisanja - priglasitev stroškov po prejemu sodbe - pridružitev novega tožnika - razširitev tožbe na novega tožnika
Sodba na podlagi odpovedi res ni bila vročena pooblaščencu četrte in pete toženke, temveč četrti in peti toženki neposredno. Vendar to ne predstavlja nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka v postopku na prvi stopnji, saj jima v postopku na prvi stopnji ni bila odvzeta možnost obravnavanja. Pooblaščenec obeh toženk je bil z vsebino sodbe na podlagi odpovedi očitno seznanjen, saj sicer ne bi mogel vložiti vsebinske pritožbe zoper to sodbo. V pritožbi tudi ne navaja, da sodbe ni prejel (od svoje stranke) oziroma izpodbija njeno vsebino, kar utemeljuje sklep, da je sodbo prejel. Po določbi šestega odstavka 139. člena ZPP se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje.
Ker pritožbeno sodišče ne ve, kdaj je pooblaščenec toženk dejansko prejel sodbo na podlagi odpovedi sodišča prve stopnje, je štelo pritožbi obeh toženk za pravočasni.
Pridružitev tožniku po določbi drugega odstavka 191. člena ZPP je možna le do konca glavne obravnave. Trenutek izdaje sodbe je nedvomno kasnejši in v primeru, ko glavna obravnava ni bila opravljena, predstavlja skrajni časovni mejnik, do katerega je še mogoče predlagati pridružitev tožniku.
stroški izvršilnega postopka - potrebnost stroškov - novo izvršilno sredstvo
Ravnanje upnice v konkretnem primeru ne utemeljuje ocene o potrebnosti stroškov predloga za dodatno izvršilno sredstvo, vloženega v kratkem časovnem obdobju po predhodno vloženem, brez pojasnila o razlogih za takšno postopanje.
določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze
Drugi odstavek 110. člena SZ-1 določa, da če se prejšnja zakonca ne moreta sporazumeti o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, odloči o sporu na zahtevo enega od njiju sodišče v nepravdnem postopku, pri tem pa upošteva stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njunih otrok in drugih oseb, ki skupaj z njima stanujejo, ter druge okoliščine primera.
Ker iz uvoda izpodbijanega sklepa izhaja, da je v zadevi več upnikov, iz izreka in iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, kateri upnik je odgovoril na ugovor tretje in priglasil stroške, ni mogoče preizkusiti, na katerega upnika se izpodbijana odločitev nanaša.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/6, 12a, 12a/1, 12a/2. ZBPP člen 13, 13/2, 14, 14/1. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-2, 17/3, 18, 18/1, 18/1-2, 18/1-6. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 6, 6/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - ugotavljanje dohodkovno premoženjskega stanja stranke - upoštevanje regresa - upoštevanje kredita - osebna vozila - vrednost vozila - primerljiva tržna vrednost - nepremično premoženje - upoštevanje nepremičnega premoženja - vrednost nepremičnin - namenska raba parcele - kmetijska in gozdna zemljišča - višina katastrskega dohodka
Sodišče prve stopnje je zmotno upoštevalo vrednost tožnikovih nepremičnin. Skladno s 6. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS bi za kmetijske in gozdne površine moralo upoštevati vrednost katastrskega dohodka, in ne vrednosti teh površin po GURS.
Skladno s 17. členom ZUPJS se v premoženje osebe vštevajo osebna in druga vozila. Po 2. točki 18. člena ZUPJS se v premoženje ne šteje osebno vozilo do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega v ZSVarPre. Skladno s Pravilnikom se šteje, da je vrednost osebnega vozila, ki je bilo prvič registrirano najmanj deset let pred tem letom, v katerem upravičenec uveljavlja pravico iz javnih sredstev, manjše od 28 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Njegova vrednost se zato ne ugotavlja. Navedenih določili sodišče prve stopnje ni upoštevalo in presoje po teh materialnopravnih predpisih ni naredilo.
Glede pritožbenih ugovorov, da je sodišče prve stopnje vštevalo v dohodke družine tudi prejeti regres, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodna praksa zavzela stališče, da se ta v dohodke všteva. Prav tako je v sodni praksi utrjeno stališče, da poslovne obveznosti in krediti praviloma ne morejo imeti prednosti pred taksno obveznostjo, zato sodišče prve stopnje teh obveznosti pravilno ni upoštevalo.
OZ člen 9, 15, 631, 642, 642/2. ZPP člen 7, 212, 286. Posebne gradbene uzance (1977) člen 62, 63.
pogodba o delu (podjemna pogodba) - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del - dogovor o ceni del - trditveno in dokazno breme
Določilo drugega odstavka 642. člena OZ, ki daje sodišču pooblastilo, da določi za posamezen posel običajno plačilo, se uporabi le v primeru, če plačilo ni določeno. V obravnavanem primeru pa nobena od strank ni zatrjevala odsotnosti dogovora o ceni.
zavrnitev predloga za izvršbo - izvršilni naslov - sodna poravnava - preživnina
Pritožba se zavzema za t. i. namensko razlago sodne poravnave. Vedar je ugotavljanje namena oziroma razlogov in vzrokov, zakaj sta stranki sklenili sodno poravnavo določene vsebine, pravno nepomembno, saj izvršilno sodišče nima pristojnosti, da bi presojalo namen (prav tako ne pravno pravilnost ali logičnost sklenjene) sodne poravnave, temveč je strogo vezano na jezikovni pomen v njej sklenjenih zavez.
Izposoja delavcev proti plačilu je samostojen pravni posel, neodvisen od vprašanja kvalitete oziroma količine opravljenega dela izposojenih delavcev, pri čemer, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, tožena stranka v tem postopku z nasprotno tožbo oziroma pobotnim ugovorom ni uveljavljala zahtevka za nekvalitetno opravljeno delo delavcev.
nedovoljena pritožba - ustavitev postopka o prekršku - stroški postopka o prekršku - pritožba zoper stroškovno odločitev
Oseba, zoper katero je bil postopek o prekršku ustavljen (in ji torej ni bila izrečena sankcija za prekršek), na podlagi določbe drugega odstavka 66. člena ZP-1 pravice do pritožbe nima.