Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da so zatrjevana predhodna protipravna ravnanja tožnika (do katerih se bo moralo sodišče prve stopnje v novem sklepu podrobno dokazno opredeliti) lahko (tudi dodatno) relevantno dejstvo za presojo, ali samopomoč ustreza v zakonu določenim kriterijem, s tem, da sodišče pri novi odločitvi skozi prizmo interpretacijskih argumentov ne sme spregledati oziroma mora primarno upoštevati temeljne procesnopravne predpostavke, in sicer, da se v posesorni pravdi obravnavanje tožbe omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, da je izključeno odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih (426. člen ZPP), ker je v teh sporih odločilni interesni temelj, da se prepreči samovoljno izvrševanje pravic, s tem, da posestnik ne ravna samovoljno/protipravno, če samopomoč ustreza v zakonu določenim kriterijem.
Ugotovitveni zahtevki so po mnenju pravne teorije nepotrebni. Enako je stališče sodne prakse, ki dopušča ugotovitvene zahtevke le v primerih, če bi zaradi opustitve ugotovitvenega zahtevka dajatveni ali prepovedni zahtevek ostala nedoločena in nedoločljiva. V tej zadevi, glede na postavljeni dajatveni in prepovedni zahtevek, ne gre za tak primer, zato je odločitev sodišča prve stopnje s katerim je zavrnilo ugotovitveni zahtevek (sicer iz drugih razlogov), pravilna. Dodatni razlog za potrditev sklepa v tem delu je tudi v tem, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnikova posest pridobljena viciozno, med pravdnima strankama teče upravni postopek za določitev meje, ki glede na navedbe tožnika še ni zaključen, ker je med pravdnima strankama sporna meja, tožnik pa je ugotovitveni zahtevek oblikoval na način, da je v ta del zahtevka vključil termin "zadnja mirna posest", ki je kriterij iz 77. člena SPZ, ki ga sodišče upošteva, ko rešuje mejni spor.
dedna izjava o sprejemu in odstopu dednega deleža - pritožba zoper sklep o dedovanju - nepremičnina kot skupno premoženje zakoncev - nova dejstva in dokazi v pritožbi - nedopustne pritožbene novote - učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju
V času zakonske zveze pridobljeno premoženje ni v vsakem primeru skupno premoženje zakoncev. To je le, če je v tem času pridobljeno z njunim delom, sicer je posebno premoženje zakonca. Zato bi morala pritožnica v zapuščinskem postopku uveljavljati, da navedena nepremičnina predstavlja skupno premoženje, na katerem sta deleža zakoncev enaka in zato v zapuščino po pokojnem C. A. sodi le polovica nepremičnine. Ker tega ni storila, lahko to uveljavlja le še v pravdnem postopku (220. člen ZD).
zakoniti dedič - odpoved dedovanju - dedna odpoved - odpoved dediščini - delna odpoved dediščini - dedna izjava - nepreklicnost dedne izjave - izjava o sprejemu dediščine - izjava o odpovedi dediščini - nepreklicnost izjave o odpovedi dediščini - dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - pozneje najdeno premoženje zapustnika - pozneje najdena oporoka - dodatni sklep o dedovanju - razveljavitev dedne izjave v pravdi
Položaj dedičev je univerzalen. Vezan je na celotno dediščino in ne le na posamezni del. To pomeni, da se je na dediče preneslo vse zapustničino premoženje, in ne le tisto, ki dedičem ustreza. Zato delna odpoved dediščini ni mogoča. Pri izjavi o odpovedi dediščini se šteje, da tisti, ki je takšno izjavo podal, ni postal dedič. Izjava o odpovedi dediščini zato učinkuje tudi glede pozneje najdenega premoženja.
Ker se je pritožnica dedovanju odpovedala, je sodišče utemeljeno ni štelo za dedinjo pozneje najdenega zapustničinega premoženja. V dedno izjavo ni smelo posegati, saj je njena vsebina postala del pravnomočnega sklepa o dedovanju. Pozneje najdeno zapustničino premoženje je pravilno dodelilo zakonitim dedičem 2. dednega reda, ki so bili dediči že po prvotnem sklepu o dedovanju z dne 18. 4. 2018. Zapuščina se med dediče razdeli po obsegu in velikosti dednih deležev, ki so skladni z dednopravnimi upravičenji, ugotovljenimi s pravnomočnim sklepom o dedovanju. Enako kot dedič, ki se je odpovedal dediščini, tudi dedič, ki je podal izjavo o sprejemu dediščine, te v primeru pozneje najdenega premoženja ne more spremeniti.
Višje sodišče pojasnjuje, da sodišče prve stopnje sicer ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že ugotovljeno, ne sme pa zavrniti izvedbe nekega dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem. Takšno sklepanje sodišča prve stopnje predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno, ki tudi v postopku odločanja o začasni odredbi ni dovoljena. S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
plačilo za izvedensko delo - plačilo nagrade in stroškov izvedenca - nagrada za študij spisa - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bistvo pritožbenih navedb, da je izvedensko mnenje nestrokovno izdelano. Takšna pritožbena graja predstavlja vsebinsko nestrinjanje z izvedenskim mnenjem. V skladu s stališči sodne prakse nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja in metodami, ki jih pri svojem delu uporabi izvedenec, na pravico do plačila za opravljeno delo ne vpliva, saj stranka sklepa o odmeri nagrade izvedencu ne more uspešno izpodbiti z lastno oceno o kakovosti izvedenskega mnenja. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in očitane pomanjkljivosti (npr. očitki o nestrokovnosti izvedenskega mnenja) spadajo namreč v sklop dokazne ocene (po 8. členu ZPP), ne pa v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade.
razmerja med starši in otroki - naslov prebivališča - določitev preživnine za otroka - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - izguba zaposlitve - premoženjsko stanje - preživninsko breme - porazdelitev preživninskega bremena
V porazdelitvi bremena v razmerju 55 % za predlagatelja in 45 % za nasprotno udeleženko so ustrezno ovrednotene vse s strani sodišča ugotovljene okoliščine, in sicer, da deklici pri vsakem od staršev preživita enako časa ter da sta oba udeleženca enakopravno in enakovredno vključena v vse vidike življenja skupnih otrok, da je razmerje dohodkov udeležencev iz naslova delovnega razmerja približno 65 % predlagatelj in 35 % nasprotna udeleženka, da premoženja predlagatelja iz naslova denarnih prihrankov in prihrankov v vrednostnih papirjih znaša okoli 110.000 EUR, premoženje nasprotne udeleženke pa okoli 70.000,00 EUR oziroma 60.000 EUR, da je predlagatelj lastnik velike in relativno nove enodružinske hiše, nasprotna udeleženka pa je tretjinska lastnica več nepremičnin, od katerih ena predstavlja veliko hišo, praktično na nabrežju jezera, da predlagatelj biva v lastniški nepremičnini, nasprotna udeleženka pa nima dokončno urejenega stanovanjskega vprašanja, zato ima stanovanje najeto in zanj plačuje najemnino, da imata udeleženca primerljive druge stroške z lastnim preživljanjem ter sta oba lastnika vozila povprečnega cenovnega razreda.
Toženec nima blokiranih TRR in nanje prejema zadostne prilive. Sicer je trenutno na njih negativno stanje, vendar toženec ni pojasnil za kaj je porabil prejete prilive. Prav tako ni pojasnil kakšen je njegov limit na transakcijskih računih glede na to, da lahko brez blokade posluje z negativnim stanjem na računih.
vpis v zemljiško knjigo - zasebna listina - prodajna pogodba - pogoji za vpis - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - vročitev zemljiškoknjižnega predloga - pravica do izjave
V zemljiškoknjižnem postopku je pravica do izjave omejena po posebnem pravilu, določenem v 123. členu ZZK-1. Zemljiškoknjižno sodišče sme odločiti v postopku na prvi stopnji, ne da bi udeležencem vročilo predlog za vpis oziroma jim drugače zagotovilo možnost, da se izjavijo o predlogu za vpis oziroma o vpisu, o katerem se odloča po uradni dolžnosti. Razlog za te omejitve so posebna dokazna pravila, izražena v načelu formalnosti zemljiškoknjižnega postopka (124. člen ZZK-1).
pritožba - dovoljenost pritožbe - pravica do pravnega sredstva
Določba 25. člena URS med drugim res določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč, 23. člen URS pa tudi, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, vendar je razlaga obdolženca glede pravice do pritožbe oziroma pravnega sredstva zmotna. Pravica do pritožbe namreč ni neomejena. V konkretnem primeru je bila izčrpana s pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje in z vsebinsko odločitvijo o njej Višjega sodišča v Celju. Zmotna je namreč razlaga obdolženca, da zato, ker je v skladu z URS Vrhovno sodišče najvišje sodišče v državi (127. člen URS), vedno obstaja možnost pritožbe zoper odločbe sodišč druge stopnje. Ustavno sodišče RS je že večkrat potrdilo, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu URS več kot dvostopenjskega sojenja (tj. več kot pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje) ne zagotavlja.
Od trenutka, ko se zoper osebo osredotoči sum, da gre za storilca kaznivega dejanja oziroma prekrška, je za presojo prostovoljnosti ravnanja ključno, ali je bil ustrezno počen o privilegiju zoper samoobtožbo. Zakonitost izvajanja policijskih pooblastil je tako odvisna od vprašanja, ali je bil v trenutku policistovega poziva na izročitev predmetov sum osredotočen in posledično podana obveznost pouka o privilegiju zoper samoobtožbo.
ugotovitev očetovstva - pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - odmera nagrade za izvedensko delo - izvedba DNK analize - potrebni stroški
Pojasnilo, ki ga je za ISM podal njegov predstojnik, odklanja sleherni dvom, da je bila zaradi ugotavljanja, ali je predlagatelj biološki oče mld. B. B., potrebna DNK analiza vseh treh vzorcev (matere, otroka in domnevnega očeta); kadar se preverja očetovstvo, se s pomočjo analize nesporno materinega vzorca določi, kateri del je otrok podedoval po očetu in se tako pri primerjanju DNK domnevnega očeta pridobi boljšo natančnost.
Pri razlagi pogodbenih določil zakon primarno izhaja iz jezikovne razlage, ki tudi določa meje možne razlage. Možni besedni pomen konkretnega in posamičnega pravnega pravila, ki izhaja iz besednega zapisa besedila pogodbe, tako določa zunanjo mejo, ki je sodišče, ki mora pri svojem odločanju uporabiti to konkretno in posamično pravilo, ne sme prestopiti.
S sporno pogodbeno določbo bi naj toženka po zatrjevanjih tožnice prevzela obveznost, da ji bo vsak gradbeni izvajalec plačal vtoževani znesek, pri čemer tožnica z gradbeno pogodbo nima ničesar. Takšna zaveza iz pogodbe ne izhaja niti do nje ni možno priti po metodah razlage. Vsebina pogodbe mora biti izražena toliko bolj jasno, kolikor določa težjo obveznost ene od strank, še posebej če nasprotna korist te stranke ni razvidna.
ZZK-1 člen 38, 38/2, 40., 40/1, 40/1-8. ZUreP-3 člen 202, 203, 204, 217.
vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo - pogodba, sklenjena namesto razlastitve - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - potrdilo o odobritvi pravnega posla in potrdilo, da odobritev ni potrebna - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi odločbe državnega organa - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla
Sklenitev pogodbe namesto razlastitve pomeni specifično pravno sredstvo pri urejanju razmerij v primerih, ko gre za tako javno korist, ki terja razlastitev nepremičnine (202.- 204. člen ZUreP-3). Pogodba nadomešča odločbo o razlastitvi (213. člen ZUreP-3) in sporazum o odškodnini oziroma sodno odločbo o njej (217. člen ZUreP-3). Gre torej za pogodbo, ki ni rezultat prostega urejanja obligacijskih razmerij enega od pogodbenikov, ki mu zaradi ugotovljene javne koristi (204. člen ZUreP-3) grozi razlastitev nepremičnine (203. člen ZUreP-3). Pridobitev lastninske pravice na tak način je zato v skladu z ustaljeno sodno prakso treba enačiti s pridobitvijo lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa in taka pogodba torej nima značaja in pomena prometa z nepremičninami.
odškodnina - prometna nesreča - vinjenost zavarovanca - odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - postavitev novega izvedenca - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - neposredno zaslišanje izvedenca
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče postavi novega (tretjega) izvedenca le, če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedencev (tretji odstavek 254. člena ZPP). V predmetni zadevi pa je sodišče prve stopnje nasprotja med obema izvedenskima mnenjema odpravilo s tem, ko je ustno zaslišalo vse izvedence, nato pa v 18., 28. in 29. točki obrazložitve izpodbijane sodbe prepričljivo pojasnilo, zakaj je svojo odločitev v celoti oprlo na izvedensko mnenje A.
Izrekanje opomina ni utemeljeno že z obstojem katerihkoli olajševalnih okoliščin, temveč mora biti prekršek storjen v okoliščinah, ki so očitno olajševalne in jim organ pripiše posebno težo.
Da bi sodišče namesto globe lahko izreklo opomin, mora biti celota okoliščin, v katerih je bil prekršek storjen, take narave, da je zaradi njih kljub drugačni oceni zakonodajalca (ki je očitani prekršek prekoračitve hitrosti označil za hujši prekršek), prekršek mogoče oceniti za lahkega.
Ker gre za prekrška zoper varnost cestnega prometa, med njima tudi za prekršek, ki ga je že zakonodajalec opredelil kot hujšega, in gre tako za višjo stopnjo ogrožanja oziroma kršitve varovane dobrine, mora biti izrek opomina še toliko bolj izjemen oziroma omejen na primere, v katerih so podane posebej tehtne olajševalne okoliščine.
ZPrCP člen 41, 41/4. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-5.
prekoračitev zahtevka - objektivna identiteta - opis prekrška
Sodišče prve stopnje je pri odločanju prekoračilo zahtevek oziroma opis prekrška po prekrškovnem organu, ki je storilca spoznal za odgovornega storitve predmetnega prekrška, ker ni omogočil varnega prečkanja pešcu, kateri je čakal pred prehodom. Ker prekrškovni organ storilcu ni očital, da je zapeljal čez prehod za pešce, na katerega je pešec že stopil, je sodišče prve stopnje prekoračilo zahtevek oziroma objektivno identiteto opisa prekrška, na katerega se veže v postopku z ZSV izpodbijani PN z dne 9. 3. 2021. Prekoračitev je v škodo pritožnika, ki se je branil s trditvami, da pešec, ki je zgolj stal ob prehodu za pešce, ni kazal nobenega namena prečkati prehoda za pešce.
prekoračitev hitrosti v naselju - identiteta storilca in kaznivega dejanja - materialna resnica - dokazanost prekrška
Prekrškovni organ je priložil zgoščenko (priloga A2 spisa), na katerih je datoteka z izpisi meritev za zahtevani merilnik s pojasnilom, da je obravnavana meritev prikazana pod številko 138. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da se je storilec v zvezi z omenjeno zgoščenko izjavil, da se meritev hitrosti pod številko 138 ne nanaša na dan 30. 12. 20202 ter da na ta dan glede na podatke zgoščenke, meritve ob 11:02 uri ni bilo. Vsled temu je prekrškovni organ poslal novo zgoščenko ter sodišče z dopisom z dne 22. 6. 2023 obvestil ,ter da bo, v kolikor bo datoteka natisnjena kot pdf datoteka, kritična meritev prikazana pod številko 138. Storilec je izjavil, da je očitno meritev v računalniški program vnesena naknadno, in kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe, se je sodišče prve stopnje tem ugotovitvam storilca pridružilo. Vendar pri tem iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi sodišče zgoščenki vpogledalo, saj dokaznega sklepa o tem v sodbi ni, prav tako pa iz razlogov ne izhaja opredelitev sodišča prve stopnje do zatrjevanj prekrškovnega organa, da je očitno do pomanjkljivega izpisa prišlo pri tiskanju datoteke iz omenjene zgoščenke, ne pa zato, ker te datoteke na (prvi) predloženi zgoščenki (sploh) ni bilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00073711
ZIZ člen 191. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
izvršba na nepremičnino - vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - prodaja nepremičnine - ločitvena pravica - sklep o domiku - položitev kupnine - protispisnost
Ker je status prodaje nepremičnin še nerazčiščen, je posledice začetka stečajnega postopka nad dolžnikom na predmetni postopek nepremičninske izvršbe sodišče presojalo preuranjeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODSTVO
VSL00073710
ZIZ člen 15, 40c, 77, 78. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-49. ZUODNO člen 1, 7. ZS člen 114, 114/3.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na premičnine - bivališče dolžnika - katastrska občina - izvršba na podlagi verodostojne listine - sodni okraj - okrajno sodišče
Za odločitev o predlogu za izvršbo na premičnine je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari, upnik pa lahko tudi predlaga, naj sodišče dovoli izvršbo na premičnine, ne da bi navedel, kje so stvari, v takšnem primeru pa je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami. Uredba vlade RS, ki bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, še ni sprejeta, zato so katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter območjih občin. Omenjeni ZPUZSO je bil sicer razveljavljen z ZUODNO ter določitvi njihovih območij, ki pa katastrskih območij ne določa in zato pri določanju območja krajevne pristojnosti ni relevanten.
Določba 56. člena ZSPDSLS-1 za vpis v zemljiško knjigo zahteva pogodbo o brezplačni odsvojitvi nepremičnega premoženja (pritožnica trdi, da je sodno poravnavo enačiti s tako pogodbo), a v njej mora biti opredeljen javni interes, torej v sami pogodbi in vsebovano določilo o prepovedi odsvojitve in obremenitve brezplačno odsvojene nepremičnine za najmanj pet let v korist odsvojitelja.