ZOR člen 133, 262, 550, 567, 579, 580, 583, 133, 262, 550, 567, 579, 580, 583.
pogodba o leasingu - najem avtomobila - izpolnitev denarne obveznosti - plačilo obrokov najema - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Leasingodajalec je upravičen do plačila vseh neplačanih obrokov po pogodbi o leasingu avtomobila, če je leasingojemalec brez utemeljenega razloga po treh obrokih prenehal z odplačevanjem nadaljnjih obrokov. Toženec se potem, ko je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti in potem, ko je ta v celoti zapadla, ne more uspešno sklicevati na spremenjene okoliščine, za katere smiselno navaja le, da bi morda lahko onemogočile doseči namen pogodbe.
ZPP (1977) člen 15, 15/2, 22, 22/1, 23, 23/1, 23/2, 15, 15/2, 22, 22/1, 23, 23/1, 23/2. ZIP člen 14, 69, 244, 262, 262/1, 262/2, 14, 69, 244, 262, 262/1, 262/2. ZS člen 99, 104, 104-2, 99, 104, 104-2.
začasna odredba - pristojnost sodišča
Za odločitev o predlogu za začasno odredbo je stvarno pristojno okrajno sodišče, čeprav sta stranki pravni osebi in bi pravdni postopek, če bi bil začet, tekel po pravilih o gospodarskih sporih.
V sporu o pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem v takem primeru odloča višje sodišče, če sta obe sodišči z njegovega območja.
ZD člen 106, 212, 214, 214/2, 106, 212, 214, 214/2.
sklep o dedovanju - napotitev na pravdo - izročitev in razdelitev premoženja za življenja - izročilna pogodba - razveza izročilne pogodbe
S sklepom o dedovanju ni mogoče razvezati izročilne pogodbe. Če tretji trdi, da določena nepremičnina ne spada v zapuščino, to ni razlog, da bi se zapuščinski postopek ne mogel končati.
ZPP (1977) člen 17, 17/1, 21, 21/1, 17, 17/1, 21, 21/1. ZDSS člen 5, 5.
stvarna pristojnost sodišča - sodišče združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja - delovno in socialno sodišče
Spor o tem, ali je ZPIZ dolžan vrniti zavarovancu plačane prispevke za priznanje zavarovalne dobe v pokojninsko dobo in v kakšnem obsegu, potem, ko je ugasnila pravica do vštetja določene dobe v pokojninsko dobo, je spor v zvezi z izvajanjem dejavnosti tega zavoda, zato je za odločanje o tem sporu pristojno sodišče združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja (sedaj delovno in socialno sodišče).
ZSReg člen 29, 29-4, 30, 30/1. ZST člen 26, 27, 28, 29, 30, 31. ZST tarifna številka 21, 22, 23.
predlog za vpis v sodni register - predhodni preizkus predloga - procesne predpostavke - plačilo sodne takse
ZST ureja plačilo dolžnih taks in izterjavo neplačanih taks, medtem ko ZSReg ureja predhodni preizkus predloga za vpis.
Določbo 4. tč. 29. čl. ZSR je razumeti tako, da je procesna predpostavka izpolnjena, če so plačane celotne sodne takse za predlog in sklep o vpisu (ter o takšnem plačilu priložen dokaz), ne pa le njihov del (in sicer ne glede na to, ali gre za neznaten del ali pa za pretežen del).
Odločanje o sklepih, ki predstavljajo usklajevanje, poteka po obstoječih aktih. To velja tako glede kvoruma kot glede potrebne večine za sprejem sklepov. Torej ni treba upoštevati novih zakonskih določb, ki opredeljujejo kvorume ter potrebno večino glasov za sprejem sklepov (tako glede povečanja kapitala kot glede uskladitev drugih razmerij).
ZSReg člen 36, 36/1, 36/2. ZGD člen 4, 4/4. ZOdv člen 1, 2, 41, 42, 43, 43/1.
vpis v sodni register - standardna klasifikacija dejavnosti - dejavnost pravnega svetovanja - pritožba - pravni interes - Odvetniška zbornica
Odvetniška zbornica Slovenije ima pravico in pravni interes za pritožbo zoper sklep, da se dejavnost pravnega svetovanja v sodni register vpiše kot dejavnost družbe z omejeno odgovornostjo.
Pritožba tretjega je pravočasna, tudi če je vložena pred objavo izpiska vpisa v sodni register v uradnem listu.
Gospodarska družba, ki opravlja dejavnost posredovanja v prometu z nepremičninami, lahko opravlja posle pravnega svetovanja, tudi če dejavnosti pravnega svetovanja nima vpisane v sodni register, vendar le v okviru registrirane dejavnosti, ne pa samostojno.
Utemeljeno se je bati, da bi obtoženka, tuja državljanka, zoper katero so v njeni državi bile razpisane tiralice in je v Republiki Sloveniji neprijavljeno bivala več kot tri leta ter pri tem menjavala kraje svojega bivališča pobegnila in se na ta način izognila nadaljevanju kazenskega postopka.
Zakon o zemljiških knjigah paragraf 20, 59, 104. ZZK člen 34, 86.
zemljiška knjiga - zaznamba spremembe imena
Po določilu paragrafa 104 Pravnih pravil zakona o zemljiških knjigah mora zemljiškoknjižno sodišče presoditi prošnjo in njene priloge ter sme dovoliti vpis samo, če ni nobenih zadržkov. V danem primeru predlagatelj zaznambe osebnih razmer (spremembe imena sindikata) ni predložil listin, ki bi dokazovale, da gre zgolj za spremembo imena in ne za novo ustanovitev sindikata, zato je podana ovira iz 3. in 4. točke navedenega paragrafa.
Sodišče druge stopnje, ki je odločalo o pritožbi po uveljavitvi Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. 13/93), je po določilu 178. člena Zakona o nepravdnem postopku uporabilo postopkovna določila, ki so se uporabljala doslej. Materialno pravna določila Zakona o zemljiški knjigi, ki pridejo v poštev (86. člen ter 34. člen), pa so vsebinsko podobna, zato je sodišče druge stopnje potrdilo izpodbijani sklep.
V sklepu o ugoditvi tožbenemu zahtevku v motenjski pravdi mora sodišče ugotoviti in v obrazložitvi sklepa navesti razloge o odločilnih dejstvih (zlasti o obstoju posesti in o motenju ali odvzemu posesti).
Imetnik stanovanjske pravice, glede katerega je na dan uveljavitve SZ obstajal razlog za prenehanje stanovanjskega razmerja, nima pravice do odkupa stanovanja, čeprav o tem na dan uveljavitve zakona še ni bilo pravnomočno odločeno.
Uporabi instituta dejanja majhnega pomena ni mesta, ko je obdolženec storil kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po 1. odst. 224.čl.KZ v takih okoliščinah v katerih je predvideval, da bo tako njegovo ravnanje povzročilo zbiranje in razburjanje večjega števila ljudi ter nevarnost izgredov, ki je preprečilo le takojšne učinkovito posredovanje policije.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - dolžnost prodaje stanovanja - ugotovitev vrednosti stanovanja
Sodišče določi višino kupnine po določilu petega odst. 117. čl. Stanovanjskega zakona tako, da upošteva vrednost točke na 30. dan po vložitvi zahteve imetnika stanovanjske pravice za prodajo stanovanja.
ZTLR člen 15, 15. ZPP (1977) člen 12, 213, 12, 213. SZ člen 58, 58.
izpraznitev stanovanja - ožji družinski član - solastnina
Tožbo proti ožjemu družinskemu članu za izpraznitev stanovanja ureja 58. člen SZ. Tožba je omogočena lastniku stanovanja, zato je treba v primeru ugovora, da gre za solastnino, predhodno rešiti vprašanje lastništva.
Ob ugotovitvi, da dolžnik še ni vrnil posojila po veljavni posojilni pogodbi, samo zato, ker je upnik poskusil vnovčiti dva akceptna naloga v previsokih zneskih (med strankama pa sta sporna valutna klavzula in višina pogodbene obrestne mere), še ni utemeljen zahtevek na vrnitev (preostalih) akceptnih nalogov, danih v zavarovanje plačil po tej posojilni pogodbi.
Naročitelj, ki je dal prevzemniku naročila nalog za izpolnitev in vnovčenje akceptnih nalogov, ne more odstopiti od pogodbe o naročilu po 765. členu ZOR.
Če je na povratnici označeno, da je bila pošiljka vročena osebi, ki je pooblaščena za pravno osebo sprejemati pošiljke (z oznako "poobl"), je to dejstvo treba šteti za resnično, stranka, ki trdi, da to ni res, pa lahko dokazuje nasprotno, saj je povratnica javna listina.
razlastitev - določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče
Razlikovanje med stavbnim in kmetijskim zemljiščem po razveljavitvi 40. člena Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini ni več bistveno. Treba je ugotoviti tržno ceno zemljišča. Tržna cena je cena, ki so jo dosegala zemljišča, odkupljena v prostem prometu za podoben namen.
Izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na podlagi verodostojne listine lahko predlaga samo pravna (ne pa tudi fizična) oseba. Torej tudi ne samostojni podjetnik posameznik.