pokojninska doba - zavarovalna doba - dokazovanje s pričami - delovno razmerje z družinskim članom - kmet
Za kmete in člane njihovih gospodarstev je bilo obvezno pokojninsko zavarovanje uvedeno šele z ZPIZ (Ur.l. SRS št. 27/83-10/91) šele od 1.1.1984 dalje. V obravnavanem obdobju (od l. 1930 do 1958) pa sploh ni bila dana zakonska podlaga za sklenitev delovnega razmerja kmeta z družinskimi člani, konkretno s sinom. Šele v l. 1973 je bila dana zakonska podlaga za sklenitev delovnega razmerja z družinskim članom, pa še to samo za obrtnike na podlagi obrtnega zakona iz l. 1973. Prav zato je že navedeni ZPIZ s 1.1.1984 v členu 159 za zavarovance po tem zakonu uvedel možnost dokupa let iz naslova prejšnjega opravljanja samostojne dejavnosti pred uvedbo obveznega zavarovanja tako za zakonca, otroka ali drugega družinskega člana, če je ta skupaj z njim opravljal tako dejavnost kot edini ali glavni poklic pred uvedbo obveznega zavarovanja, torej pred 1.1.1984, seveda pod pogojem plačila prispevkov. Zato za zahtevek ni pravne podlage.
bistveno zmanjšana prištevnost - dejavniki, ki vplivajo na bistveno zmanjšano prištevnost - medsebojna povezanost dejavnikov
Dejavnike kot so alkoholiziranost, razburjenost in skromnejše umske sposobnosti je potrebno upoštevati v njihovi medsebojni povezanosti, saj je prepletenost navedenih dejavnikov in njihovo hkratno učinkovanje povzročilo obdolženčevo zmanjšano zmožnost razumeti pomen svojega dejanja in imeti v oblasti svoje ravnanje
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe
Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11.tč.1.odst.371.čl.ZKP, ko je ugotovilo, da je obdolženec storil neprimeren poskus kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil, torej kaznivo dejanje, ki narekuje izrek obsodilne sodbe, po drugi strani pa, da gre za dejanje majhnega pomena po 14. čl. KZ, ki pa ni kaznivo dejanje in narekuje izrek oprostilne sodbe.Podano je torej nasprotje med izrekom sodbe in njenimi razlogi ter razlogi med seboj.
ZOR člen 45, 45/1, 45/3, 45/4, 45, 45/1, 45/3, 45/4.
predpogodba - zahtevek na sklenitev pogodbe
Če iz dogovora med strankama jasno sledi, da sta se dogovorili, da bosta sklenili prodajno pogodbo za določeno nepremičnino za določeno kupnino, je tak dogovor predpogodba, ne pa prodajna pogodba, čeprav nato ena stranka drugi v celoti plača znesek (bodoče) kupnine. Na podlagi predpogodbe pa tožeča stranka lahko zahteva le sklenitev glavne, v tem primeru prodajne pogodbe, ne pa izročitve nepremičnine in izstavitve zemljiškoknjižne listine.
Prekinitev postopka po 212. členu ZPP ne pomeni konca litispendence. Litispendenca preneha, ko je o zahtevku iz tožbe pravnomočno odločeno oz. je tožba zavržena ali umaknjena. Po določilu 1. odst. 215. člena ZPP se, zaradi začetka stečaja prekinjeni pravdni postopek, nadaljuje tudi takrat, ko sodišče na predlog nasprotne stranke povabi stečajnega upravitelja, da to stori.
Po določilu 134. člena ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v postopku prisilne poravnave, je sodno pisanje vročeno pravni osebi, če se izroči osebi, pooblaščeni za sprejem, ali delavcu, ki se najde v poslovnem prostoru. Poleg tega je po določilu 29. člena zakona o sodnih taksah (ZST) za izdajo sklepa o prisilni izterjavi sodne takse bistveno, da je potekel 15 dnevni rok od sprejema taksnega opomina. Samo v primeru, da bi v sklepu iz 27. člena ZST sodišče odmerilo drugačno takso od tiste v taksnem opominu, bi pričel teči novi rok od prejema novega taksnega opomina.
Pri odmeri povprečnine sodišče upošteva trajanje in zamotanost postopka, ter premoženjske razmere tistega, ki jo je dolžan plačati.
V danem primeru se trajanje postopka kaže v tem, da je sodišče kar petkrat razpisalo glavno obravnavo, ki pa je glede na izmenično odsotnost zasebnih tožilk ni uspelo zaključiti. Zamotanost postopka izhaja iz dejstva, da gre za zasebno tožbo in nasprotno tožbo, kar pa je od sodnika terjalo ustrezno pripravo na glavno obravnavo.
Ni potrebno, da je višina varščine namesto začasne odredbe enaka vrednosti z začasno odredbo zaseženih stvari. Biti mora taka, da je na zadovoljiv in primeren načina zagotovljeno zavarovanje terjatve.
preživnina za otroka - zakonito zastopanje - mladoletnik - kolizijski skrbnik - skrbnik za poseben primer - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če je otrok dodeljen v vzgojo in varstvo stari materi in je mati tudi preživninska zavezanka, mati ne more nastopati kot zakonita zastopnica otroka v postopku zaradi zvišanja preživnine.
Civilnopravni sukcesor se ne more upirati procesni sukcesiji - procesna stranka postane v trenutku, ki je relevanten za civilnopravno sukcesijo. Če na mesto prvotne tožene stranke stopi njen univerzalni pravni naslednik, ne gre za subjektivno spremembo tožbe.
ZVK člen 13, 13/2, 13/3, 13, 13/2, 13/3. ZGD člen 23, 23/1, 23/2, 23, 23/1, 23/2.
varstvo firme - nelojalna konkurenca
Družba, ki ima registrirano firmo v tujini, proti družbi na območju Republike Slovenije nima varstva firme po 23. členu ZGD. Za obstoj nelojalne konkurence po 10. alinei 3. odstavka 13. člena ZVK niso dovolj zgolj pavšalne trditve, da se z neupravičeno uporabo firme drugega podjetja ustvarja ali utegne ustvariti zmeda na trgu, ampak je treba take trditve tudi utemeljiti s konkretnimi dejstvi in dokazati.
Z neupravičeno uporabo z blagovno znamko zavarovanega znaka razlikovanja blaga je mogoče storiti tako dejanje nelojalne konkurence kot dejanje kršitve industrijske lastnine. Objava sodbe po 2. odst. 26. člena ZVK ni sankcija, ampak restitucija in ni podrednega pomena, ampak enakovredna vsem drugim oblikam restitucije.
ZOR člen 124, 125, 125/1, 126, 132, 132/2, 132/5, 629, 124, 125, 125/1, 126, 132, 132/2, 132/5, 629.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - učinki razdrte pogodbe
Posledica neizpolnitve pogodbe je njeno razdrtje, ne glede na to ali gre za prodajno pogodbo ali za pogodbo o delu, učinek razdrtja pa je obveznost vrnitve danega. Tudi pri pogodbi o delu v takem primeru prevzemnik, ki ni izpolnil svoje obveznosti in je s tem povzročil razdrtje pogodbe, ne more zahtevati od naročnika, da prevzame delno izdelano delo, s čemer bi se njegov zahtevek na vrnitev avansa delno znižal.
Ko pri kaznivem dejanju tatvine sodelujeta dva storilca in vsak od njiju dejanje šteje za svoje, ni moč vrednost ukradenih stvari deliti na pol temveč oba odgovarjata za celotno kriminalno količino.
Institut dejanja majhnega pomena ni moč uporabiti pri kaznivem dejanju tatvine ne glede na majhno vrednost ukradenih stvari v primeru, ko je obtoženec doslej že bil obsojen zaradi kaznivih dejanj z elementi koristoljubnosti, pa ga to ni odvrnilo, da v času, ko pogojni odpust še ni iztekel, zagreši novo kaznivo dejanje.