Ker sodišče prve stopnje ni opozorilo tožeče stranke, da bo postopek tekel kot v sporu majhne vrednosti, postopek pa se je pričel po predlogu za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ni mogoče neupoštevati pripravljalne vloge, katero je tožeča stranka vložila v roku 8 dni po prejemu vabila v sporu majhne vrednosti. Z opustitvijo opozorila in neupoštevanjem pripravljalne vloge je bila stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
Čeprav je nasprotna tožba toženčevo obrambno sredstvo, pa ni bila storjena bistvena kršitev določb postopka, če je sodišče ni obravnavalo skupaj s tožbo.
ZOR člen 156, 156/3, 156/4, 200, 156, 156/3, 156/4, 200.
imisije - pravica
Denarna odškodnina po 200. členu ZOR gre tudi za pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti. Ena od takšnih pravic je gotovo pravica do zdravega življenjskega okolja (72. člen Ustave RS). Druge nevšečnosti, za katere tožniki zatrjujejo, da jih trpijo ob prečkanju mejnega prehoda, predstavljajo omejitev njihove svobode gibanja. Ta pravica se sicer sme omejiti z zakonom, če je to potrebno, da bi se zavaroval javni red (32. člen Ustave RS). Tako gre za sicer dovoljeno delovanje državnih organov na obmejnem območju ("dovoljen obrat"), vendar je morebitna škoda, ki nastaja tožnikom zaradi tega delovanja in ki presega normalne meje (tretji odstavek 156. člena ZOR), nedopustna. Duševne bolečine, ki so jih zaradi prekomernih omejitev morebiti trpeli tožniki, predstavljajo nedopustno škodo, zato ne držijo navedbe pritožbe, da že v načelu ne gre za pravno priznano škodo. Tudi omejitve tožnikov v zvezi z druženjem z ostalimi ljudmi ("izoliranost") lahko predstavljajo okrnitev osebnostnih pravic, do denarne odškodnine pa so tožniki upravičeni le ob pogoju, ko gre za škodo, ki presega normalne meje in le za tisti del škode, ki to mejo presega. Seveda bodo tožniki morali navesti dejstva in predlagati dokaze, s katerimi bodo škodo izkazali, sodišče prve stopnje pa bo za vsakega od tožnikov posebej moralo ugotoviti, ali je utrpel škodo, ki presega normalne meje.
ZOR člen 160, 160/3, 165, 165/4, 167, 168, 168/1, 160, 160/3, 165, 165/4, 167, 168, 168/1.
nepremoženjska škoda - odgovornost za mladoletnika - odgovornost staršev
Pri ugotavljanju zveze med nastalo škodo in vzgojo mladoletnika je bistven morebiten pomanjkljiv oziroma negativen vpliv staršev na konkretno mladoletnikovo obnašanje, kakršno je prišlo do izraza ob škodnem dogodku, torej slaba vzgoja, ki je povzročala ali dovoljevala agresivnost do okolice oziroma sošolcev.
ugovor - predložitev listine - prepozen ugovor - vloga
Predložitev listin sodišču, na katere se sklicuje dolžnik v ugovoru, pred potekom ugovornega roka, se ne šteje za vlogo, v popravo in dopolnitev pa se vložniku vračajo le nerazumljive ali nepopolne vloge. Zato predložitve listin pred potekom ugovornega roka, ni mogoče šteti kot pravočasnega ugovora.
ZPPSL člen 36, 36/2, 64, 64/1, 64/3, 36, 36/2, 64, 64/1, 64/3. ZIZ člen 76, 76/2, 76, 76/2.
sklep o izvršbi - razveljavitev sklepa o izvršbi - prisilna poravnava
Po 2. odst. 76. čl. ZIZ sodišče ustavi izvršbo in pri tem razveljavi tudi opravljena izvršilna dejanja, če zakon ne določa drugače in kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Ker pa sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje, temveč pravnomočna sodna odločba, ga na tej podlagi ni (bilo) mogoče razveljaviti.
odstop terjatve s pogodbo - denarna enota - valutna klavzula
8. člen Zakona o uporabi denarne enote Republike Slovenije (ZUDE) ima naravo (uvedbe) zakonske valutne klavzule; ima pa tudi funkcijo merila vrednosti oz. učinke zakonske konverzije denarne enote (za obveznosti, ki so do dne 08.10.1991 nastale v dinarjih).
Nasprotni predlog se mora nanašati na točko, ki je na dnevnem redu, tako da ne sme pomeniti predloga za odločanje o takem vprašanju, ki ga ni na dnevnem redu skupščinskega zasedanja. Nasprotni predlog je torej pobuda, da se o določenem vprašanju, ki je na dnevnem redu skupščine, ne odloči tako, kot predlaga uprava (kot sklicateljica skupščine ter v tej zvezi kot predlagateljica dnevnega reda in oblikovalka predloga sklepa), temveč tako, kot predlaga delničarka (sestavljalka nasprotnega predloga).
ZPPSL člen 36, 36/2, 36, 36/2. ZPP člen 205, 205/2, 207, 207/2, 205, 205/2, 207, 207/2.
sklep o začetku postopka prisilne poravnave
Ker je sodišče prve stopnje po začetku postopka prisilne poravnave izdalo izpodbijani sklep o določitvi izvršitelja ter založitvi predujma, je zagrešilo bistveno postopkovno kršitev iz 1. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ. Sodišče bi moralo postopek prekiniti.
ZPP člen 274, 274/1, 365, 365-2, 274, 274/1, 365, 365-2.
pravovarstveni interes - procesna predpostavka za tožbo
Pravovarstveni interes je procesna predpostavka (tudi dajatvenega) tožbenega zahtevka. Tega tožnica, ki za vtoževano denarno terjatev že ima izvršilni naslov v pravnomočnih upravnih odločbah, v predmetnem gospodarskem sporu nima.
ZPPSL člen 182, 182/2, 182, 182/2. ZIZ člen 24, 24/1, 55, 55/1, 55/1-12, 24, 24/1, 55, 55/1, 55/1-12.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - prehod terjatve
Upnica je v skladu s 1. odst. 24. čl. ZIZ izkazala prehod terjatve iz izvršilnega naslova s po zakonu overjeno listino, in sicer z notarsko overjeno cesijsko pogodbo.
posest - motenje posesti - vzpostavitev v prejšnje stanje - nedoločen zahtevek
Tožnikova pritožbena trditev, da nova pot sedaj onemogoča dostop težjim tovornjakom, je ostala nedokazana, ob tem pa tožnik že v tožbi ni zatrjeval, da bi sporno pot uporabljal tudi za vožnjo s težjimi tovornjaki. To pomeni, da tudi ob široki razlagi tožnikovega zahtevka za vzpostavitev prejšnjega stanja "za normalno koriščenje" poti, tega ni mogoče povezati s tožbenimi trditvami in zato mora posledice nedoločenega tožbenega zahtevka tožnik nositi sam.
ZOR člen 446, 446. ZPP člen 154, 155, 165, 318, 353, 154, 155, 165, 318, 353.
zamudna sodba - prevzem dolga
Zamudna sodba ni sodba o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pač pa sodba o izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP. Sodišče prve stopnje ni raziskovalo, ali je podano dejansko stanje, na katero je tožnik oprl svoj zahtevek, pač pa je podane navedbe pravno vrednotilo. Tožena stranka pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala in dokazovala okoliščin, ki bi vodile v materialnopravni zaključek, da je tožeča stranka privolitev v spremembo dolžnika odklonila (glej 4. odstavek 446. člena ZOR).
Vožnja po sredini ceste tako, da se leva kolesa avtomobila pomikajo na levi strani cestišča, gledano v smeri njegove vožnje, pomeni vožnjo na nepredpisani strani vozišča oziroma hudo malomarnost.
ZPP (1977) člen 300, 300/2, 370, 370/2, 300, 300/2, 370, 370/2. ZOR člen 154, 173, 174, 177, 177/2, 154, 173, 174, 177, 177/2.
odškodninska odgovornost delodajalca
Pleskanje zapornic hidroelektrarne, ko so zapornice vlažne, je nevarna dejavnost, zato gre v danem primeru za objektivno odgovornost delodajalca. Glede na to, da se je delo opravljalo na višini, pa je možno govoriti tudi o krivdni odgovornosti delodajalca, zlasti v primeru, če ni zagotovil pogojev za varno delo na višini.
Pri presoji, ali so podani pogoji za nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi uvedbe stečajnega postopka, niso bistveni ugovori tožene stranke, ki se nanašajo na utemeljenost tožbenega zahtevka, saj o tem sodišče odloči v nadaljevanju postopka.
odpravnina - trajno presežni delavec - prevzem delavcev v drugo podjetje
Ni potrebno, da bi sklep o napotitvi delavca k drugemu delodajalcu izrecno določal pravico, da delavec obdrži pravico do odpravnine v primeru prenehanja delovnega razmerja pri novem delodajalcu tudi za čas, ko je delal pri drugem delodajalcu. Bistveno je, da je tožnik prešel k novem delodajalcu na podlagi določbe o prevzemu in se v takem primeru pri uveljavljanju pravic pri novem delodajalcu šteje, kot da ni spremenil zaposlitve. Če mu pri novem delodajalcu preneha delovno razmerje iz razlogov, zaradi katerih mu pripada odpravnina po 36f. členu ZDR, mu je novi delodajalec dolžan izplačati odpravnino, upoštevajoč tudi trajanje zaposlitve pri prejšnjem delodajalcu.
Delavec, ki razveže delovno razmerje po 2. odst. 19. a člena ZZZPB, ker mu delodajalec ni izplačeval plače za opravljeno delo, je upravičen do odpravnine pod pogoji, ki jih določajo predpisi o delovnih razmerjih za presežne delavce (36. f. člen ZDR).
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 44, 44/1, 44/1-1. ZTPDR člen 57. ZPP člen 286, 286/2, 337.
regres za letni dopust - izraba letnega dopusta
Delodajalec, pri katerem je delavec pridobil pravico do izrabe letnega dopusta, je zavezan k plačilu regresa za letni dopust, ki zapade v plačilo v juliju tekočega leta, oz. v primeru insolventnosti delodajalca, v mesecu novembru tekočega leta.
ZPPSL člen 64, 64/3, 64, 64/3. ZIZ člen 56, 56/1, 56, 56/1.
ugovor po izteku roka - prisilna poravnava
Glede na potrjeno prisilno poravnavo, bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o dovolitvi izvršbe po uradni dolžnosti paziti na določbo 3. odst. 64. čl. ZPPSL, po kateri je dopustno izvršiti izvršilni naslov, če upnik terjatve v postopku prisilne poravnave ni prijavil, le ob pogojih iz potrjene prisilne poravnave.