Ker sodišče prve stopnje ni opozorilo tožeče stranke, da bo postopek tekel kot v sporu majhne vrednosti, postopek pa se je pričel po predlogu za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ni mogoče neupoštevati pripravljalne vloge, katero je tožeča stranka vložila v roku 8 dni po prejemu vabila v sporu majhne vrednosti. Z opustitvijo opozorila in neupoštevanjem pripravljalne vloge je bila stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
ZPP člen 158, 158/1, 159, 159/1, 158, 158/1, 159, 159/1.
umik tožbe - stroški
Iz vloge tožeče stranke je razvidno, da je tožbo proti drugotoženi stranki umaknila zaradi realizacije izvensodne poravnave, ki jo je sklenila s prvotoženo stranko. Iz navedb tožeče stranke tako ne izhaja, da bi bil v konkretnem primeru umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka s strani drugotožene stranke ali posledica med tožečo in drugotoženo stranko sklenjene sodne poravnave. Zato je tožeča stranka dolžna drugotoženi stranki povrniti stroške, ki so tej nastali z odgovorom na tožbo.
Pritožnica nima prav, ko trdi, da se začasni skrbnik zapuščine postavi samo v primeru, če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče. Razlogi, ki narekujejo postavitev skrbnika zapuščine, so v prvem odstavku 131. člena ZD našteti le primeroma, saj iz nadaljevanja citiranega določila izhaja, da je treba institut uporabiti tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno. Velja splošna ugotovitev, da je postavitev začasnega skrbnika zapuščine upravičena, če je takšen ukrep potreben, da se v interesu vseh dedičev kot celote uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuščino. Prav to, ne pa postavitev začasnega zastopnika v smislu 82. člena ZPP (ki bi izvrševal le pravice, ki gredo zastopanemu dediču), pa je bilo potrebno v konkretnem primeru.
ZPSPP člen 27, 27. ZOR člen 215, 531, 531/1, 215, 531, 531/1.
predkupna pravica - rok - najem poslovnih prostorov - adaptacija poslovnega prostora - stroški - neupravičena pridobitev
Roka iz 1. odstavka 531. člena ZOR ni moč podaljšati z dogovarjanjem o novi predkupni pravici. Najemnik je v pogodbenem razmerju z najemodajalcem. Najemnik uporablja najete poslovne prostore na podlagi te pogodbe in ne brez podlage. Tudi zato ni izpolnjena predpostavka zahtevka za povračilo stroškov ob vrnitvi neupravičeno uporabljene stvari na podlagi 215. čl. ZOR. Najemnik - tožnik ni uporabljal stvari kot njen neupravičeni pridobitelj. Ena izmed predpostavk zahtevka za poračun stroškov po 8. čl. najemne pogodbe je prenehanje najemnega razmerja in nadaljevanje uporabe poslovnih prostorov na podlagi drugega pravnega naslova. Odtlej naj bi bivši najemnik poslovne prostore uporabljal kot lastnik. V obravnavanem primeru tožeča stranka kot najemnica zatrjevano izboljšani poslovni prostor uporablja sama tako kot pred sporno spremembo lastništva. Zato ne more biti upravičena do povračila zatrjevanih stroškov, ki naj bi jih imela z izboljšavami.
Pritožnik pravilno opozarja, da v tar. št. 4 Zakona o sodnih taksah 100 % povečanje obveznosti plačila sodne takse v gospodarskih sporih ni omenjeno. In ker velja za področje javnih dajatev, med katere sodijo tudi sodne takse, načelo zakonitosti (147. čl. Ustave RS), analogna uporaba 5. odst. tar. št. 1 ali morda 6. odst. tar. št. 2 ne pride v poštev.
Nasprotni predlog se mora nanašati na točko, ki je na dnevnem redu, tako da ne sme pomeniti predloga za odločanje o takem vprašanju, ki ga ni na dnevnem redu skupščinskega zasedanja. Nasprotni predlog je torej pobuda, da se o določenem vprašanju, ki je na dnevnem redu skupščine, ne odloči tako, kot predlaga uprava (kot sklicateljica skupščine ter v tej zvezi kot predlagateljica dnevnega reda in oblikovalka predloga sklepa), temveč tako, kot predlaga delničarka (sestavljalka nasprotnega predloga).
ZPP člen 274, 274/1, 365, 365-2, 274, 274/1, 365, 365-2.
pravovarstveni interes - procesna predpostavka za tožbo
Pravovarstveni interes je procesna predpostavka (tudi dajatvenega) tožbenega zahtevka. Tega tožnica, ki za vtoževano denarno terjatev že ima izvršilni naslov v pravnomočnih upravnih odločbah, v predmetnem gospodarskem sporu nima.
ZPPSL člen 36, 36/2, 36, 36/2. ZPP člen 205, 205/2, 207, 207/2, 205, 205/2, 207, 207/2.
sklep o začetku postopka prisilne poravnave
Ker je sodišče prve stopnje po začetku postopka prisilne poravnave izdalo izpodbijani sklep o določitvi izvršitelja ter založitvi predujma, je zagrešilo bistveno postopkovno kršitev iz 1. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ. Sodišče bi moralo postopek prekiniti.
ZPPSL člen 36, 36/2, 64, 64/1, 64/3, 36, 36/2, 64, 64/1, 64/3. ZIZ člen 76, 76/2, 76, 76/2.
sklep o izvršbi - razveljavitev sklepa o izvršbi - prisilna poravnava
Po 2. odst. 76. čl. ZIZ sodišče ustavi izvršbo in pri tem razveljavi tudi opravljena izvršilna dejanja, če zakon ne določa drugače in kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Ker pa sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje, temveč pravnomočna sodna odločba, ga na tej podlagi ni (bilo) mogoče razveljaviti.
odstop terjatve s pogodbo - denarna enota - valutna klavzula
8. člen Zakona o uporabi denarne enote Republike Slovenije (ZUDE) ima naravo (uvedbe) zakonske valutne klavzule; ima pa tudi funkcijo merila vrednosti oz. učinke zakonske konverzije denarne enote (za obveznosti, ki so do dne 08.10.1991 nastale v dinarjih).
Vožnja po sredini ceste tako, da se leva kolesa avtomobila pomikajo na levi strani cestišča, gledano v smeri njegove vožnje, pomeni vožnjo na nepredpisani strani vozišča oziroma hudo malomarnost.
ZPPSL člen 182, 182/2, 182, 182/2. ZIZ člen 24, 24/1, 55, 55/1, 55/1-12, 24, 24/1, 55, 55/1, 55/1-12.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - prehod terjatve
Upnica je v skladu s 1. odst. 24. čl. ZIZ izkazala prehod terjatve iz izvršilnega naslova s po zakonu overjeno listino, in sicer z notarsko overjeno cesijsko pogodbo.
posest - motenje posesti - vzpostavitev v prejšnje stanje - nedoločen zahtevek
Tožnikova pritožbena trditev, da nova pot sedaj onemogoča dostop težjim tovornjakom, je ostala nedokazana, ob tem pa tožnik že v tožbi ni zatrjeval, da bi sporno pot uporabljal tudi za vožnjo s težjimi tovornjaki. To pomeni, da tudi ob široki razlagi tožnikovega zahtevka za vzpostavitev prejšnjega stanja "za normalno koriščenje" poti, tega ni mogoče povezati s tožbenimi trditvami in zato mora posledice nedoločenega tožbenega zahtevka tožnik nositi sam.
ZOR člen 446, 446. ZPP člen 154, 155, 165, 318, 353, 154, 155, 165, 318, 353.
zamudna sodba - prevzem dolga
Zamudna sodba ni sodba o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pač pa sodba o izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP. Sodišče prve stopnje ni raziskovalo, ali je podano dejansko stanje, na katero je tožnik oprl svoj zahtevek, pač pa je podane navedbe pravno vrednotilo. Tožena stranka pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala in dokazovala okoliščin, ki bi vodile v materialnopravni zaključek, da je tožeča stranka privolitev v spremembo dolžnika odklonila (glej 4. odstavek 446. člena ZOR).
Delavec, ki razveže delovno razmerje po 2. odst. 19. a člena ZZZPB, ker mu delodajalec ni izplačeval plače za opravljeno delo, je upravičen do odpravnine pod pogoji, ki jih določajo predpisi o delovnih razmerjih za presežne delavce (36. f. člen ZDR).
odpravnina - trajno presežni delavec - prevzem delavcev v drugo podjetje
Ni potrebno, da bi sklep o napotitvi delavca k drugemu delodajalcu izrecno določal pravico, da delavec obdrži pravico do odpravnine v primeru prenehanja delovnega razmerja pri novem delodajalcu tudi za čas, ko je delal pri drugem delodajalcu. Bistveno je, da je tožnik prešel k novem delodajalcu na podlagi določbe o prevzemu in se v takem primeru pri uveljavljanju pravic pri novem delodajalcu šteje, kot da ni spremenil zaposlitve. Če mu pri novem delodajalcu preneha delovno razmerje iz razlogov, zaradi katerih mu pripada odpravnina po 36f. členu ZDR, mu je novi delodajalec dolžan izplačati odpravnino, upoštevajoč tudi trajanje zaposlitve pri prejšnjem delodajalcu.
Pri presoji, ali so podani pogoji za nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi uvedbe stečajnega postopka, niso bistveni ugovori tožene stranke, ki se nanašajo na utemeljenost tožbenega zahtevka, saj o tem sodišče odloči v nadaljevanju postopka.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 44, 44/1, 44/1-1. ZTPDR člen 57. ZPP člen 286, 286/2, 337.
regres za letni dopust - izraba letnega dopusta
Delodajalec, pri katerem je delavec pridobil pravico do izrabe letnega dopusta, je zavezan k plačilu regresa za letni dopust, ki zapade v plačilo v juliju tekočega leta, oz. v primeru insolventnosti delodajalca, v mesecu novembru tekočega leta.
ZPP (1977) člen 300, 300/2, 370, 370/2, 300, 300/2, 370, 370/2. ZOR člen 154, 173, 174, 177, 177/2, 154, 173, 174, 177, 177/2.
odškodninska odgovornost delodajalca
Pleskanje zapornic hidroelektrarne, ko so zapornice vlažne, je nevarna dejavnost, zato gre v danem primeru za objektivno odgovornost delodajalca. Glede na to, da se je delo opravljalo na višini, pa je možno govoriti tudi o krivdni odgovornosti delodajalca, zlasti v primeru, če ni zagotovil pogojev za varno delo na višini.
ZPPSL člen 64, 64/3, 64, 64/3. ZIZ člen 56, 56/1, 56, 56/1.
ugovor po izteku roka - prisilna poravnava
Glede na potrjeno prisilno poravnavo, bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o dovolitvi izvršbe po uradni dolžnosti paziti na določbo 3. odst. 64. čl. ZPPSL, po kateri je dopustno izvršiti izvršilni naslov, če upnik terjatve v postopku prisilne poravnave ni prijavil, le ob pogojih iz potrjene prisilne poravnave.