Predloga za zaslišanje ni mogoče podati (le) za primer, če druga dokazila ne bi bila zadostna, da bi se sodišče prepričalo o resničnosti neke trditve. Sodišče namreč ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov. Izvaja samo tiste, ki so pomembni za odločbo (torej tiste, s katerimi se dokazujejo oz. zanikajo dejstva, pomembna za odločitev), in sicer toliko časa, dokler zadeva ni dozorela za odločitev (dokler niso razjasnjena vsa dejstva, na katera se opira zahtevek oz. ugovor).
ZOR člen 436, 438, 436, 438. ZPPSL člen 157, 170, 170/2, 157, 170, 170/2.
terjatev
Po tej določbi lahko stečajni senat po zaključku stečajnega postopka odloči, da se posamezne stvari iz razdelitvene mase ali posamezne terjatve prenesejo na posamezne upnike, pri čemer upošteva višino njihovih ugotovljenih terjatev. Pooblastilo v tej odločbi ne odkazuje na prenos terjatve vsem upnikom stečajnega dolžnika, pač pa prepušča glede tega odločitev stečajnemu senatu.
Izločitveni upnik, nima procesne legitimacije za podajo predloga za ustavitev postopka prisilne poravnave, zaradi česar njegov ni predlog dopusten in ga je potrebno zavreči. Pritožniki do glasovanja o prisilni poravnavi na naroku za prisilno poravnavo, niso podali predloga za ustavitev postopka. Zato ne morejo vložiti pritožbe proti sklepu o zavrnitvi takšnega predloga, ki ga je podal drug upnik.
Za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine zadošča zgolj račun, medtem ko predložitev dokazila o dobavi blaga v konkretnem primeru ni potrebna, ker dolžnik ni zatrjeval, da blago ni bilo dobavljeno.
ZGD člen 31, 31/2, 31, 31/2. ZIZ člen 23, 23/1, 23/2, 23, 23/1, 23/2. ZPP člen 76, 76/1, 76/3, 105, 105/2, 494, 494/2, 76, 76/1, 76/3, 105, 105/2, 494, 494/2.
predlog za izvršbo - verodostojna listina - račun - sposobnost biti stranka - fotokopija
Podružnica ali poslovna enota ni pravna oseba in ker ji tudi ni bila podeljena lastnost stranke postopka po 3. odst. 76. čl. ZPP, ne more biti stranka. Račun je sicer lahko verodostojna listina v smislu 2. odst. 23. čl. ZIZ in ni potrebno, da bi bil priložen v izvirniku ali overjenem prepisu, vendar pa mora biti listina v fotokopiji overjena s strani pooblaščenega organa pravne osebe (2. odst. 494. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). V izvirniku morata biti vsaj žig in podpis pristojnega organa.
izvršilni postopek - pravna oseba - prenehanje pravne osebe - izbris iz sodnega registra - ustavitev izvršbe
Z izbrisom iz sodnega registra je dolžnik prenehal obstajati. Izvršbe na denarna sredstva na žiro računu dolžnika in izvršbe na premičnine dolžnika, ki je prenehal obstajati, ni več moč opraviti. Gre za dejansko nemožnost oprave izvršbe.
ZIZ člen 166, 166/2, 239, 249, 166, 166/2, 239, 249.
zavarovanje terjatve - pristojnost
V primeru, če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za dovolitev zavarovanja tisto sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, ki je v predlogu navedena na prvem mestu.
Pritožnica nima prav, ko trdi, da se začasni skrbnik zapuščine postavi samo v primeru, če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče. Razlogi, ki narekujejo postavitev skrbnika zapuščine, so v prvem odstavku 131. člena ZD našteti le primeroma, saj iz nadaljevanja citiranega določila izhaja, da je treba institut uporabiti tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno. Velja splošna ugotovitev, da je postavitev začasnega skrbnika zapuščine upravičena, če je takšen ukrep potreben, da se v interesu vseh dedičev kot celote uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuščino. Prav to, ne pa postavitev začasnega zastopnika v smislu 82. člena ZPP (ki bi izvrševal le pravice, ki gredo zastopanemu dediču), pa je bilo potrebno v konkretnem primeru.
Z ugotovitveno tožbo se lahko zahteva ne le ugotovitev sedaj obstoječe pravice, ampak tudi pretekle pravice, če učinki tega razmerja ob vložitvi tožbe še trajajo. Ugotovitev imetništva stanovanjske pravice lahko tožnik zahteva le proti lastniku, ki je denacionalizacijski upravičenec, ne pa proti denacionalizacijskemu zavezancu.
Pritožnik pravilno opozarja, da v tar. št. 4 Zakona o sodnih taksah 100 % povečanje obveznosti plačila sodne takse v gospodarskih sporih ni omenjeno. In ker velja za področje javnih dajatev, med katere sodijo tudi sodne takse, načelo zakonitosti (147. čl. Ustave RS), analogna uporaba 5. odst. tar. št. 1 ali morda 6. odst. tar. št. 2 ne pride v poštev.
Ali v zvezi z v pobot uveljavljano terjatvijo že teče (kakšna druga) pravda, ima lahko pomen za listispendenco (189. člen ZPP), ne vpliva pa na utemeljenost pobotnega ugovora.
ugovor - predložitev listine - prepozen ugovor - vloga
Predložitev listin sodišču, na katere se sklicuje dolžnik v ugovoru, pred potekom ugovornega roka, se ne šteje za vlogo, v popravo in dopolnitev pa se vložniku vračajo le nerazumljive ali nepopolne vloge. Zato predložitve listin pred potekom ugovornega roka, ni mogoče šteti kot pravočasnega ugovora.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 97, 97/3, 98, 98/4, 97, 97/3, 98, 98/4.
pooblastilo - dvom
Pooblastilo, ki ga je vlagatelj priložil ugovoru in predlogu za odlog izvršbe sicer res ne vsebuje vseh podatkov, ki bi jih glede individualizacije podpisnika pooblastila lahko, vendar predloženo pooblastilo, opremljeno s štampiljko dolžnika, predpostavlja, da ga je podpisala oseba pooblaščena za zastopanje dolžnika. v dvomu glede pristnosti predloženega pooblastila, lahko sodišče od vlagatelja zahteva overjeno pooblastilo.
Kadar tožnik v tožbi zahteva povrnitev pravdnih stroškov, vendar jih ne specificira in sodišče izda zamudno sodbo, ima tožnik pravico specificirati stroške v 15 dneh po vročitvi zamudne sodbe.
Sodišče dovoli vpis pravice v zemljiško knjigo, če so izpolnjeni formalni pogoji iz 86. čl. ZZK. Vložitev tožbe za razveljavitev pogodbe, na podlagi katere je bil vpis v zemljiško knjigo dovoljen, še nima za posledico, da je ta pogodba že razveljavljena in da bi bilo zaradi tega potrebno vpis zavrniti.
Čeprav je nasprotna tožba toženčevo obrambno sredstvo, pa ni bila storjena bistvena kršitev določb postopka, če je sodišče ni obravnavalo skupaj s tožbo.
Ker sodišče prve stopnje ni opozorilo tožeče stranke, da bo postopek tekel kot v sporu majhne vrednosti, postopek pa se je pričel po predlogu za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ni mogoče neupoštevati pripravljalne vloge, katero je tožeča stranka vložila v roku 8 dni po prejemu vabila v sporu majhne vrednosti. Z opustitvijo opozorila in neupoštevanjem pripravljalne vloge je bila stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
ZPP člen 158, 158/1, 159, 159/1, 158, 158/1, 159, 159/1.
umik tožbe - stroški
Iz vloge tožeče stranke je razvidno, da je tožbo proti drugotoženi stranki umaknila zaradi realizacije izvensodne poravnave, ki jo je sklenila s prvotoženo stranko. Iz navedb tožeče stranke tako ne izhaja, da bi bil v konkretnem primeru umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka s strani drugotožene stranke ali posledica med tožečo in drugotoženo stranko sklenjene sodne poravnave. Zato je tožeča stranka dolžna drugotoženi stranki povrniti stroške, ki so tej nastali z odgovorom na tožbo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
stroški - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče druge stopnje niti s pomočjo zaznamka na stroškovniku tožene stranke ne more preizkusiti odločitve sodišča prve stopnje. Tudi zato, ker iz stroškovnika tožene stranke izhaja, da je skupaj s stroški postopka po tožbi priglasila tudi stroške postopka po nasprotni tožbi. Postopek po nasprotni tožbi pa še ni bil končan. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka.
ZPSPP člen 27, 27. ZOR člen 215, 531, 531/1, 215, 531, 531/1.
predkupna pravica - rok - najem poslovnih prostorov - adaptacija poslovnega prostora - stroški - neupravičena pridobitev
Roka iz 1. odstavka 531. člena ZOR ni moč podaljšati z dogovarjanjem o novi predkupni pravici. Najemnik je v pogodbenem razmerju z najemodajalcem. Najemnik uporablja najete poslovne prostore na podlagi te pogodbe in ne brez podlage. Tudi zato ni izpolnjena predpostavka zahtevka za povračilo stroškov ob vrnitvi neupravičeno uporabljene stvari na podlagi 215. čl. ZOR. Najemnik - tožnik ni uporabljal stvari kot njen neupravičeni pridobitelj. Ena izmed predpostavk zahtevka za poračun stroškov po 8. čl. najemne pogodbe je prenehanje najemnega razmerja in nadaljevanje uporabe poslovnih prostorov na podlagi drugega pravnega naslova. Odtlej naj bi bivši najemnik poslovne prostore uporabljal kot lastnik. V obravnavanem primeru tožeča stranka kot najemnica zatrjevano izboljšani poslovni prostor uporablja sama tako kot pred sporno spremembo lastništva. Zato ne more biti upravičena do povračila zatrjevanih stroškov, ki naj bi jih imela z izboljšavami.