ZOR člen 436, 438, 436, 438. ZPPSL člen 157, 170, 170/2, 157, 170, 170/2.
terjatev
Po tej določbi lahko stečajni senat po zaključku stečajnega postopka odloči, da se posamezne stvari iz razdelitvene mase ali posamezne terjatve prenesejo na posamezne upnike, pri čemer upošteva višino njihovih ugotovljenih terjatev. Pooblastilo v tej odločbi ne odkazuje na prenos terjatve vsem upnikom stečajnega dolžnika, pač pa prepušča glede tega odločitev stečajnemu senatu.
Predloga za zaslišanje ni mogoče podati (le) za primer, če druga dokazila ne bi bila zadostna, da bi se sodišče prepričalo o resničnosti neke trditve. Sodišče namreč ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov. Izvaja samo tiste, ki so pomembni za odločbo (torej tiste, s katerimi se dokazujejo oz. zanikajo dejstva, pomembna za odločitev), in sicer toliko časa, dokler zadeva ni dozorela za odločitev (dokler niso razjasnjena vsa dejstva, na katera se opira zahtevek oz. ugovor).
ZGD člen 31, 31/2, 31, 31/2. ZIZ člen 23, 23/1, 23/2, 23, 23/1, 23/2. ZPP člen 76, 76/1, 76/3, 105, 105/2, 494, 494/2, 76, 76/1, 76/3, 105, 105/2, 494, 494/2.
predlog za izvršbo - verodostojna listina - račun - sposobnost biti stranka - fotokopija
Podružnica ali poslovna enota ni pravna oseba in ker ji tudi ni bila podeljena lastnost stranke postopka po 3. odst. 76. čl. ZPP, ne more biti stranka. Račun je sicer lahko verodostojna listina v smislu 2. odst. 23. čl. ZIZ in ni potrebno, da bi bil priložen v izvirniku ali overjenem prepisu, vendar pa mora biti listina v fotokopiji overjena s strani pooblaščenega organa pravne osebe (2. odst. 494. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). V izvirniku morata biti vsaj žig in podpis pristojnega organa.
Za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine zadošča zgolj račun, medtem ko predložitev dokazila o dobavi blaga v konkretnem primeru ni potrebna, ker dolžnik ni zatrjeval, da blago ni bilo dobavljeno.
Izločitveni upnik, nima procesne legitimacije za podajo predloga za ustavitev postopka prisilne poravnave, zaradi česar njegov ni predlog dopusten in ga je potrebno zavreči. Pritožniki do glasovanja o prisilni poravnavi na naroku za prisilno poravnavo, niso podali predloga za ustavitev postopka. Zato ne morejo vložiti pritožbe proti sklepu o zavrnitvi takšnega predloga, ki ga je podal drug upnik.
ugovor - predložitev listine - prepozen ugovor - vloga
Predložitev listin sodišču, na katere se sklicuje dolžnik v ugovoru, pred potekom ugovornega roka, se ne šteje za vlogo, v popravo in dopolnitev pa se vložniku vračajo le nerazumljive ali nepopolne vloge. Zato predložitve listin pred potekom ugovornega roka, ni mogoče šteti kot pravočasnega ugovora.
Ali v zvezi z v pobot uveljavljano terjatvijo že teče (kakšna druga) pravda, ima lahko pomen za listispendenco (189. člen ZPP), ne vpliva pa na utemeljenost pobotnega ugovora.
Pritožnik pravilno opozarja, da v tar. št. 4 Zakona o sodnih taksah 100 % povečanje obveznosti plačila sodne takse v gospodarskih sporih ni omenjeno. In ker velja za področje javnih dajatev, med katere sodijo tudi sodne takse, načelo zakonitosti (147. čl. Ustave RS), analogna uporaba 5. odst. tar. št. 1 ali morda 6. odst. tar. št. 2 ne pride v poštev.
Sodišče dovoli vpis pravice v zemljiško knjigo, če so izpolnjeni formalni pogoji iz 86. čl. ZZK. Vložitev tožbe za razveljavitev pogodbe, na podlagi katere je bil vpis v zemljiško knjigo dovoljen, še nima za posledico, da je ta pogodba že razveljavljena in da bi bilo zaradi tega potrebno vpis zavrniti.
domneva vzročnosti - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost
Pri opredelitvi, ali določeno delo predstavlja nevarno dejavnost, je potrebno upoštevati konkretne okoliščine, ki so podane. Delo prodajalca na bencinski čpalki na splošno ni nevarna dejavnost. Postane pa nevarna dejavnost, ko pride prodajalec v stik pri svojem delu s fizično nasilno stranko, ki ga s pestjo roke brez razloga udari v obraz.
ZGD člen 416, 416/3, 416, 416/3. ZSReg člen 8, 8/1, 8/2, 8, 8/1, 8/2.
sklep o izvršbi - ugovor - odgovornost - odsvojitev poslovnega deleža - učinek
Za odsvojitev poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo je potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa (tretji odstavek 416. člena ZGD). Te pogodbe dolžnik ni predložil, obstoja te pogodbe pa zaradi posebne oblike, ki je potrebna za veljavnost te pogodbe, dolžnik tudi ne more dokazovati s pričami. Tudi če bi dolžnik predložil pogodbo v obliki notarskega zapisa, glede na načelo zaupanja v registrsko stanje in publicitetno načelo (drugi in prvi odstavek 8. člena Zakona o sodnem registru; Ur.l. RS 13/94) sprememba družbenika nasproti upniku kot tretji osebi ne bi imela učinka, saj nasproti tretjim osebam sprememba družbenika lahko učinkuje šele od trenutka vpisa spremembe družbenika v sodni register.
ZOR člen 1087, 1087/1, 1087/3, 1087, 1087/1, 1087/3.
bančna garancija - začasna odredba - zavarovanje
Če banka garant izda garancijo "na prvi poziv", se s tem izogne vlogi arbitra, ali je bila pogodba izpolnjena ali ne. V nasprotju z namenom take garancije, naj se terjatev upravičenca garancije najprej plača, nato naj se šele ugotovijo sporna vprašanja med naročnikom garancije in upravičencem glede pravilne izpolnitve pogodbe bi bila zato sodna prepoved izplačila zneska po garanciji njenemu upravičencu z začasno odredbo s presojo pravilne izpolnitve osnovnega posla. Sodna praksa pa dopušča tudi izdajo takih začasnih odredb ob predpostavki, da je upravičenec iz garancije ob vnovčenju garancije ravnal zvijačno.
Čeprav je nasprotna tožba toženčevo obrambno sredstvo, pa ni bila storjena bistvena kršitev določb postopka, če je sodišče ni obravnavalo skupaj s tožbo.
ZOR člen 160, 160/3, 165, 165/4, 167, 168, 168/1, 160, 160/3, 165, 165/4, 167, 168, 168/1.
nepremoženjska škoda - odgovornost za mladoletnika - odgovornost staršev
Pri ugotavljanju zveze med nastalo škodo in vzgojo mladoletnika je bistven morebiten pomanjkljiv oziroma negativen vpliv staršev na konkretno mladoletnikovo obnašanje, kakršno je prišlo do izraza ob škodnem dogodku, torej slaba vzgoja, ki je povzročala ali dovoljevala agresivnost do okolice oziroma sošolcev.
ZOR člen 156, 156/3, 156/4, 200, 156, 156/3, 156/4, 200.
imisije - pravica
Denarna odškodnina po 200. členu ZOR gre tudi za pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti. Ena od takšnih pravic je gotovo pravica do zdravega življenjskega okolja (72. člen Ustave RS). Druge nevšečnosti, za katere tožniki zatrjujejo, da jih trpijo ob prečkanju mejnega prehoda, predstavljajo omejitev njihove svobode gibanja. Ta pravica se sicer sme omejiti z zakonom, če je to potrebno, da bi se zavaroval javni red (32. člen Ustave RS). Tako gre za sicer dovoljeno delovanje državnih organov na obmejnem območju ("dovoljen obrat"), vendar je morebitna škoda, ki nastaja tožnikom zaradi tega delovanja in ki presega normalne meje (tretji odstavek 156. člena ZOR), nedopustna. Duševne bolečine, ki so jih zaradi prekomernih omejitev morebiti trpeli tožniki, predstavljajo nedopustno škodo, zato ne držijo navedbe pritožbe, da že v načelu ne gre za pravno priznano škodo. Tudi omejitve tožnikov v zvezi z druženjem z ostalimi ljudmi ("izoliranost") lahko predstavljajo okrnitev osebnostnih pravic, do denarne odškodnine pa so tožniki upravičeni le ob pogoju, ko gre za škodo, ki presega normalne meje in le za tisti del škode, ki to mejo presega. Seveda bodo tožniki morali navesti dejstva in predlagati dokaze, s katerimi bodo škodo izkazali, sodišče prve stopnje pa bo za vsakega od tožnikov posebej moralo ugotoviti, ali je utrpel škodo, ki presega normalne meje.
Z ugotovitveno tožbo se lahko zahteva ne le ugotovitev sedaj obstoječe pravice, ampak tudi pretekle pravice, če učinki tega razmerja ob vložitvi tožbe še trajajo. Ugotovitev imetništva stanovanjske pravice lahko tožnik zahteva le proti lastniku, ki je denacionalizacijski upravičenec, ne pa proti denacionalizacijskemu zavezancu.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
stroški - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče druge stopnje niti s pomočjo zaznamka na stroškovniku tožene stranke ne more preizkusiti odločitve sodišča prve stopnje. Tudi zato, ker iz stroškovnika tožene stranke izhaja, da je skupaj s stroški postopka po tožbi priglasila tudi stroške postopka po nasprotni tožbi. Postopek po nasprotni tožbi pa še ni bil končan. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka.
Pritožnica nima prav, ko trdi, da se začasni skrbnik zapuščine postavi samo v primeru, če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče. Razlogi, ki narekujejo postavitev skrbnika zapuščine, so v prvem odstavku 131. člena ZD našteti le primeroma, saj iz nadaljevanja citiranega določila izhaja, da je treba institut uporabiti tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno. Velja splošna ugotovitev, da je postavitev začasnega skrbnika zapuščine upravičena, če je takšen ukrep potreben, da se v interesu vseh dedičev kot celote uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuščino. Prav to, ne pa postavitev začasnega zastopnika v smislu 82. člena ZPP (ki bi izvrševal le pravice, ki gredo zastopanemu dediču), pa je bilo potrebno v konkretnem primeru.
Ker sodišče prve stopnje ni opozorilo tožeče stranke, da bo postopek tekel kot v sporu majhne vrednosti, postopek pa se je pričel po predlogu za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ni mogoče neupoštevati pripravljalne vloge, katero je tožeča stranka vložila v roku 8 dni po prejemu vabila v sporu majhne vrednosti. Z opustitvijo opozorila in neupoštevanjem pripravljalne vloge je bila stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
ZPP člen 158, 158/1, 159, 159/1, 158, 158/1, 159, 159/1.
umik tožbe - stroški
Iz vloge tožeče stranke je razvidno, da je tožbo proti drugotoženi stranki umaknila zaradi realizacije izvensodne poravnave, ki jo je sklenila s prvotoženo stranko. Iz navedb tožeče stranke tako ne izhaja, da bi bil v konkretnem primeru umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka s strani drugotožene stranke ali posledica med tožečo in drugotoženo stranko sklenjene sodne poravnave. Zato je tožeča stranka dolžna drugotoženi stranki povrniti stroške, ki so tej nastali z odgovorom na tožbo.