ZIL člen 14, 14/1, 15, 15/1, 36, 36/2, 94, 94/2, 94/3. ZASP člen 5, 5/1.
avtorka pravica - model - pravica do modela - začasna pravica - kršitev pravice do modela - posnemanje
Kaj sporne čevlje in sandale morda ločuje od (zgolj) modnega oblikovanja obutve (morebitna oblikovalčeva ideja in njen originalen, individualen izraz v videzu obutve), ter zato izvzema iz množice ostale modne obutve, bi morala predlagatelja najprej sama opredeliti. Težko bi bilo zagovarjati stališče, po katerem bi bila lahko podana kršitev začasne pravice do modela, predno je upnik takšno pravico pridobil (začasna pravica do modela se pridobi od dneva, ko je bila vložena pravilna prijava modela). Predmet zaščite modela je lahko le konkretna nova zunanja oblika, konkretni videz industrijskega izdelka, ki se bistveno razlikuje od prej dostopnih (14. in 15. čl. ZIL), ne pa morebiti tip čevlja, s katerim so neločljivo povezane njegove funkcionalne značilnosti, ki z modelom niso zaščitene, ker ne oblikujejo novega videza izdelka.
ZPP (1977) člen 362, 362/2, 362, 362/2. ZDR člen 103. URS člen 22, 22. ZDSS člen 6, 6-6, 6, 6-6.
razporeditev delavcev - postopek
V postopku razrešitve in razporeditve delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, delodajalec ne krši določbe 22. člena Ustave Republike Slovenije (pravica enakega obravnavanja), če na sejo pritožbenega organa ne vabi delavca. Navedeni člen ustave ureja le razmerje med posameznikom in državnim organom in drugimi nosilci javnih pooblastil pri izvrševanju teh pooblastil. Za tako kršitev bi šlo le v primeru, če bi imelo delovno razmerje javnopravno naravo, delovna razmerja delavca v gospodarskih družbah pa so zasebnopravna razmerja.
Izvršitev skelpa o razporeditvi pred njegovo dokončnostjo je nezakonita. Delavka je do dokončnosti sklepa o prerazporeditvi (tj. do vročitve sklepa o ugovoru) upravičena do razlike v plači, v kolikor je bila zaradi nezakonite izvršitve sklepa prikrajšana pri plači, saj je bilo njeno prejšnje delovno mesto višje ovrednoteno.
Če je tožena stranka tožnici iz naslova plače na roke izplačevala višje zneske od tistih, ki so razvidni iz plačilnih list, oz. iz povzetkov obračuna prejemkov, kar glede na finančne predpise ni dopustno (ker se s tem delodajalec in delavec izogneta plačilu dajatev iz bruto plač, to je davkov, prispevkov in dohodnine), to še ne pomeni, da je s tem tožnici plačala regres za letni dopust (ki ga morajo delodajalci obračunavati v bruto zneskih in odvesti predpisani davek). Ker tožena stranka ni uspela dokazati, da so dodatna višja mesečna plačila predstavljala plačilo regresa za letni dopust, je tožnica upravičena do vtoževanega regresa.
Splošno načelo, ki izhaja iz koncepta najemne pogodbe v posebnem delu Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ureditev stanovanjskih najemnih razmerij pa od tega ne odstopa, je, da sprememba lastnika ne vpliva na najemno razmerje, ampak pridobitelj stvari stopi na mesto najemodajalca (primerjaj 591. člen ZOR). To načelo je v SZ resda izrecno poudarjeno samo v primeru najemnika, ki je predkupni upravičenec na stanovanju, ki mu je bilo dano v najem za nedoločen čas (21. člen SZ), vendar to ne pomeni, da se na ostale najemnike ne nanaša. Na podlagi sklepanja od manjšega k večjemu, ki ima v konkretnem primeru oporo v splošnih načelih obligacijskega prava, lahko zaključimo, da načelo o enakem položaju najemnika v primeru spremembe lastništva stanovanja velja ne le za predkupne upravičence, ampak za vse najemnike najemnih stanovanj.
ZDR člen 102a, 102a/2. ZTPDR člen 78, 83. SKPGd člen 28.
poskusno delo - objava prostega delovnega mesta
Ker v časopisu objavljeno prosto delovno mesto ni vsebovalo pogoja poskusnega dela, naknadni pristanek ob podpisu pogodbe o zaposlitvi na poskusno delo ne more biti odločilen, saj bi morala tožnica iz objave vedeti, da se zahteva poskusno delo.
zavrženje tožbe - predhodni postopek pri delodajalcu
Ker iz listinskih podatkov v spisu izhaja, da je inšpektor za delo s sklepom naložil delodajalcu, da odloči o ugovorih delavcev, ni pravilna ugotovitev sodišča, da tožniki niso ugovarjali zoper odločitev delodajalca, zaradi česar naj ne bi bili izpolnjeni pogoji za sodno varstvo. Zavrženje tožbe iz razloga, ker ni podana procesna predpostavka, ni zakonita.
zamudna sodba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Navedba v pritožbi, da je tožeča stranka od Jamstvenega in preživninskega sklada prejela že določen znesek, je vprašanje ugotavljanja dejanskega stanja, katerega pa ni dopustno presojati v pritožbenem postopku pri obravnavi pritožbe zoper izdano zamudno sodbo.
Zavarovalnica je upravičena do povrnitve oškodovancu izplačane odškodnine le, če jo je utemeljeno izplačala, če je torej oseba, ki ni sklenila obveznega zavarovanja, storila civilni delikt po splošnih pravilih odškodninskega prava.
Če bi tožnik, ki je bil reintegriran na delo s sodno odločbo, hotel obržati zaposlitev pri toženi stranki, bi moral predložiti potrdilo o aktivnem znanju slovenskega jezika. Ker tega ni storil, je tožena stranka zakonito izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja, saj je imela podlago v 5. odstavku 40. člena Zakona o carinski službi (ZCS - Uradni list RS, št. 1/91 - 65/93). Tožena stranka za tožnika ob pozivu na delo ni bila dolžna iskati delovnega mesta, kjer se ne zahteva aktivno znanje slovenskega jezika.
Delavcu v času od 1. do 5.7.1999 ni mogoče očitati pet zaporednih delovnih dni neupravičene odsotnosti z dela, ker je bil v tem obdobju zaradi proste delovne obveznosti v nedeljo oz. soboto neupravičeno odsoten manj kot pet delovnih dni. Zato je delavcu delovno razmerje zaradi neopravičene odsotnosti z dela nezakonito prenehalo.
Ker je tožniku prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki 24.1.1998, ter je v letu 1998 pridobil pravico do izrabe letnega dopusta, mu pripada regres za letni dopust za leto 1998, tudi če je v tem letu prejel dodatek za rekreacijo koz upokojenec.
ZIZ člen 15. ZPP člen 18, 18/1, 18/2. ZUP člen 324. ZUP (1986) člen 276, 276/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - denarna terjatev - izvršljiva upravna odločba - sodna pristojnost
Prehodna določba 324. člena ZUP/99 določa, da se zadeve, glede katerih je postopek ob uveljavitvi tega zakona v teku oziroma glede katerih je bila ob uveljavitvi tega zakona že vložena zahteva ali pravno sredstvo, končajo po določbah ZUP/86. ZUP/99 je bil objavljen 1.10.1999 in je začel veljati šest mesecev kasneje, torej 1.4.2000. Ker je bil predlog za izvršbo v obravnavani zadevi vložen 25.11.1999, se je torej treba ravnati po določilih starega zakona. Ta pa, kot pravilno opozarja pritožba, za izvršbo na izpolnitev denarnih obveznosti, kar obravnavana zadeva je, predvideva sodno pot (2. odstavek 276. člena ZUP/86).
Pritožba utemeljeno navaja, da se olajšava (znižanje plačila) lahko upošteva le pri plačilu cene rednega vzgojnega programa, dodatek za nadstandardni program pa morajo starši plačati v celoti.
Glede na načelo zaupanja v registrsko stanje in publicitetno načelo sprememba družbenika družbe nasproti upniku kot tretji osebi nima učinka, če ni vpisana v sodni register.
ZOR člen 210, 211. ZSZ člen 40, 42, 42/1, 42/3, 42/4, 43, 44, 44/1. Odlok o povprečni gradbeni ceni m2 stanovanjske površine in povprečnih stroških komunalnega opremljanja zemljišča na območju Mestne občine Novo mesto za leto 1997 člen 1, 6, 12, 12/2, 15, 15/2.
Komunalni prispevek (tudi za sekundarno vodovodno omrežje) odmerja občina in je ta prispevek prihodek občinskega proračuna. Krajevna skupnost zato ni upravičena investitorju, ki namerava graditi nov objekt na območju te krajevne skupnosti, zaračunati komunalnega prispevka za sekundarno vodovodno omrežje.
Za spor med fizičnimi osebami kot družbeniki in družbami veljajo pravila za gospodarske spore le tedaj, če so fizične osebe dužbeniki nasprotne stranke.
ZD člen 212, 221, 212, 221. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
vročanje - sklep o dedovanju
Zapuščinsko sodišče mora vsem strankam vročiti predlog ene od njih za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Če to opusti, zagreši bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 163. ZD.
Po določbi 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 2.odstavka 286. člena ZPP. Pritožnik bi torej moral delni plačili zneskov tožnici, ki izhajata iz položnic z datumi 3.3.2000 in 24.2.2000, uveljavljati do konca glavne obravnave, zato obeh predloženih dokazov pritožbeno sodišče glede na citirano določbo ne sme upoštevati.