sklep o dedovanju - plačilo stroškov pogreba - povračilo stroškov za pogreb - dolg do zapuščine - odgovornost dedičev za dolgove
Stroški pogreba zapustnice so dolg do zapuščine. Zanj tako kot za zapustnikove dolgove odgovarjajo vsi dediči do višine vrednosti podedovanega deleža. Ni odločilno, ali so bili dolgovi do zapuščine (že) priglašeni v zapuščinskem postopku. O njih namreč zapuščinsko sodišče ne odloča. Upošteva jih lahko le pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, ko ugotavlja osnovo za plačilo sodne takse za sklep o dedovanju, ki bremeni dediče. Če pa je med dediči spor o plačilu teh stroškov in jih poravna le eden, mora povračilo v višini dednih deležev, ki odpadejo na ostale dediče, uveljavljati v pravdi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00069987
KZ-1 člen 24, 29, 49, 116, 116-1. ZKP člen 265, 265/1, 265/3.
krivda - naklep - psihiatrično izvedensko mnenje - prištevnost storilca - osebnostna ali vedenjska motenost - olajševalne in obteževalne okoliščine
Čeprav je naklep del krivde kot najbolj subjektivnega splošnega elementa kaznivega dejanja, ga v kazenskem postopku še vedno ugotavljamo čisto objektivno, na podlagi dejstev in indicev, iz katerih sodnik ustvari normativno oceno storilčeve krivde v času kaznivega dejanja.
premoženjska razmerja med starši in otroki - višina preživnine - določitev višine preživnine - razporeditev preživninskega bremena - preživninske sposobnosti staršev - preživninske potrebe otroka - potrebe upravičenca - obseg stikov
Ker ne ugotavljanje potreb ne določanje preživnine ni matematična operacija, pač pa ocena, ki mora odražati preverljive kriterije, je tudi ta korektiv (obseg stikov oz. neposredne dnevne skrbi za otroka) treba upoštevati ocenitveno.
škodni dogodek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - nesreča pri delu - obseg poškodb - degenerativne spremembe - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti - primerljiva odškodnina - hud primer po Fischerjevi lestvici - v odstotkih izraženo zmanjšanje življenjske aktivnosti - primerna odškodnina za nepremoženjsko škodo - primerljiva zadeva iz sodne prakse
Glede na obseg pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti je treba pritrditi pritožbi toženke, da je prisojena odškodnina upoštevaje primere, ki jih je kot referenčne izpostavilo prvostopenjsko sodišče in druge, ki jih je preverilo pritožbeno sodišče, nekoliko previsoka.
Tožnik je oviran pri vseh aktivnostih, ki zahtevajo večje fizične napore, dalj časa trajajočo hojo ali stanje, hojo po stopnicah ali neravnem terenu, počepanje, tek ter da mora tožnik za doseganje istih ciljev vlagati več napora oz. da določene športne aktivnosti zmore v manjšem obsegu kot prej (igranje rekreativnega nogometa, tek). Pri tem pa je vendarle treba upoštevati, da se je poškodba nanašala le na en del telesa, da še vedno lahko opravlja svoje delo ter da ni bistveno omejen pri vsakodnevnih opravilih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00067978
KZ-1 člen 257, 257/1, 258, 283, 283/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
kriva ovadba - opis kaznivega dejanja - nevestno delo v službi - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - zakonski znaki - zloraba uradnega položaja in pravic - zavrženje obtožnega predloga
Iz opisa kaznivega dejanja krive ovadbe, v tenorju obtožnega predloga, mora izhajati vsaj vsebinska oziroma smiselna konkretizacija vseh zakonskih znakov naznanjenega kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, sicer očitano dejanje krive ovadeb ni kaznivo dejanje.
Glede enega izmed ključnih pogojev za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika (da gre za pravno dejanje, ki je storjeno v škodo upnikov), je praviloma treba izhajati iz stališča, da pri odplačnih pravnih dejanjih pogoji za izpodbijanje niso izpolnjeni, če ima pravno dejanje za posledico (le) prerazporeditev strukture dolžnikovega premoženja, zaradi česar ta pogoj (načeloma) izključuje izpodbijanje dvostranskih pogodb, kjer je med nasprotnima izpolnitvama vzpostavljena vsaj približna objektivna ekvivalenca.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - obročno plačilo sodne takse - likvidnost premoženja - lastništvo nepremičnine
Morebitne omejitve razpolaganja s premoženjem lahko vplivajo na dejansko zmožnost plačila sodne takse in s tem presojo, ali plačilo sodne takse ne pomeni nepremostljive ovire za uveljavitev sodnega varstva v položaju, ko je taksni zavezanec prisiljen plačati sodno takso iz premoženja, ki mu služi za preživljanje sebe in družine. Po pojasnjenem se premoženje, s katerim zaradi prisilne izvršbe dolžnik dejansko ne more razpolagati, ne sme upoštevati kot vir za plačilo sodne takse. Če bi po plačilu sodne takse dolžniku preostal le znesek, ki je nižji od dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, je upravičen do taksne oprostitve.
neplačilo sodne takse - taksa za pritožbo kot procesna predpostavka - domneva umika pritožbe
Toženec v pritožbi zoper izpodbijani sklep pojasnjuje/utemeljuje razloge, ki naj bi izkazovali nepravilno odločitev v sodbi. Ti razlogi ne morejo biti predmet presoje, če ni predhodno plačana sodna taksa oz. pritožnik njenega plačila ni oproščen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068906
KZ-1 člen 158, 158/1. ZJRM-1 člen 6, 6/1. URS člen 31.
kaznivo dejanje razžalitve - nasilno in drzno vedenje - prekršek in kaznivo dejanje - objektivna identiteta - ponovno sojenje o isti stvari - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem)
Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da je izpodbijana sodba, iz razlogov, ki jih je navedlo že prvostopno sodišče, pravilna in zakonita. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je namreč v obravnavani zadevi podana objektivna identiteta med prekrškom opisanim v plačilnem nalogu, ter kaznivim dejanjem opisanim v zasebni tožbi. In v prekrškovnem postopku je že bilo pravnomočno ugotovljeno, da je obdolženec kot kršitelj, v istih krajevnih in časovnih okoliščinah žalil oškodovanko (z besedami "navadna pizda, prekleto zlo, kaj si bog, nihče te ne mara") in s tem pri oškodovanki povzročil občutek prizadetosti in užaljenosti.
gospodarski spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - popravilo avtomobila
Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka nista dopustna pritožbena razloga v gospodarskih sporih majhne vrednosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00068560
KZ-1 člen 186, 186/1, 211, 211/1, 243, 243/1. ZKP člen 17, 358, 358-1, 371, 371/1, 371/1-11.
zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - neupravičena proizvodnja prepovedanih drog - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - prepovedana droga - konoplja - kaznivo dejanje goljufije - opis kaznivega dejanja - spravljanje v zmoto - goljufiv namen - upniško dolžniško razmerje - ni kaznivo dejanje - kaznivo dejanje ponarejanja denarja - namen spraviti denar v obtok - ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu - načelo iskanja resnice
Izvršitvena oblika očitanega kaznivega dejanja "proizvodnja" vključuje izdelovanje in gojenje prepovedane droge v večjem obsegu za nadaljnjo prodajo, saj pomeni produciranje večje količine določene snovi. Vendar je zakonski znak "proizvodnja" izpolnjen celo v primeru, ko se obtožencu očita gojenje relativno majhnega števila rastlin konoplje, če se ugotovi tudi obstoj drugih okoliščin, ki kažejo na to, da predelava konoplje ni bila namenjena samo obtoženčevi lastni uporabi. Mora biti takšno, da se pri njem ustvarjajo presežki, namenjeni širšemu krogu oseb, in ne zgolj obsojenčevi lastni uporabi. Enako velja glede izvršitvene oblike "zaradi prodaje hranil".
Negotovost glede končnega rezultata v zvezi z zakonskim znakom "proizvajal" ne vpliva na njegovo izpolnjenost, saj je inkriminirana sama proizvodnja, torej že postopek pridobivanja prepovedane droge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00068959
ZZVZZ člen 86, 86/1, 86/2, 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 19. OZ člen 171, 186, 186/3. ZPP člen 359.
regresni zahtevek zavoda - odškodninska odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - delovna nezgoda - vzrok nezgode - dokazna ocena - navodila delodajalca o varnem opravljanju dela - ogled - solidarna odgovornost za škodo - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - hipna in instinktivna reakcija oškodovanca na nevarno situacijo - zmotna uporaba materialnega prava - načelo prepovedi reformatio in peius
Držijo pritožbeni očitki, da viličar sam po sebi ni nevarna stvar ter da razklad tovora z viličarjem sam po sebi ni nevarna dejavnost. Takšna postane šele, če se ob tem ne spoštujejo pogoji in ukrepi za varno delo. Za nevarno dejavnost namreč gre le v tistih primerih, kjer navkljub ustrezni pazljivosti izhaja nadpovprečno tveganje za varnost in premoženje ljudi. Razklad tovora tako v tem primeru ni predstavljal nevarne dejavnosti sam po sebi, nevaren je postal šele zaradi nepravilnosti pri ravnanju prve in druge toženke. Ker sta tako prva kot druga toženka s svojim nepravilnim ravnanjem oziroma neskrbnim ravnanjem zakrivili nevarnost, se ne moreta razbremeniti odgovornosti za škodo zaradi nepredvidljivega in instiktivnega ravnanja delavca, ki je poskušal odvrniti grozečo škodo zaradi prevrnitve stroja.
Držijo očitki prve toženke, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi zaključka, da je poškodovani delavec ravnal instinktivno, odločilo, da je soprispevek delavca 10-odstotni. Instinktivno ravnanje namreč izključuje protipravnost ravnanja delavca in s tem tudi njegov soprispevek. V takšni situaciji zato oškodovanemu delavcu prve toženke ni mogoče očitati sokrivde in ga obremeniti z deljeno odgovornostjo za nastalo škodo na podlagi 171. člena OZ zaradi premajhne skrbnosti za svojo varnost in svoje zdravje. Zato bi sodišče prve stopnje moralo odločiti, da sta prva toženka in druga toženka za nastalo škodo nerazdelno odgovorni v celoti. Ker pa sta se proti sodbi sodišča prve stopnje pritožili le prva in druga toženka, pritožbeno sodišče v skladu z določilom 359. člena ZPP odločitve ne sme spremeniti v njuno škodo.
sklep o poplačilu - prednostna terjatev - poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - vrstni red hipotek - konkretizacija pritožbenih očitkov - izračun terjatve
Pritožbeno sodišče dolžnikoma uvodoma pojasnjuje, da jima sodišče prve stopnje v točkah III in IV izreka izpodbijanega sklepa ni naložilo plačila davka, ampak je odločilo, da se tam navedeni zneski davkov poplačajo iz kupnine dobljene s prodajo nepremičnine, kar je v skladu z 2. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ. Navedene zneske bo po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa poravnalo sodišče, kot izhaja iz točke VII izreka.
Glede pritožbenih navedb o izločitvi ostalih upnikov pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da jih v obravnavani zadevi ni mogoče poplačati, saj kupnina za to ne zadošča.
podjemna pogodba - spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Ker v postopkih v sporih majhne vrednosti izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja ni dovoljeno, je pritožba v gornjem delu neutemeljena. Pritožbeno sodišče opozarja, da glede izvedbe dokaznega postopka pritožba ne vsebuje prav nobenih navedb, ki bi vsebinsko ustrezale uveljavljanju absolutno bistvene postopkovne kršitve in bi pritožbenemu sodišču nalagale presojo procesne pravilnosti izvedbe dokaznega postopka.
Presoja, ali tožniku pripada zgolj sorazmerni del regresa ali celoten, je odvisna od poprejšnje presoje zastaranja tožbenega zahtevka za čas pred 15. 8. 2014, o čemer pa sodišče prve stopnje še ni odločilo in mora sprejeti dopolnilno sodbo.
OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. ZDR-1 člen 9, 62, 62/6, 118, 118/3, 202. ZPP člen 286, 286/4.
ničnost pogodbe o zaposlitvi - obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - reparacijski zahtevek - zadostna trditvena podlaga - reintegracija delavca - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Pri ugotavljanju, do kakšne plače bi bil tožnik upravičen, če ne bi bilo nezakonitega ravnanja (zlorabe), če bi bil v tem obdobju v delovnem razmerju pri toženki, je sodišče pravilno izhajalo iz plače povprečnega delavca. Toženka tožnikovih navedb, da bi delo opravljal v slabših pogojih in bolj uspešno kot povprečen delavec, ni konkretizirano prerekala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068951
KZ-1 člen 158. ZKP člen 52, 52/2.
nasprotna zasebna tožba - opis kaznivega dejanja - vrnjena razžalitev
Sodišče prve stopnje glede na določbo drugega odstavka 52. člena ZKP pravilno ugotavlja, da očitki po nasprotni tožbi, po vsebini ne predstavljajo dejanj, ki bi pomenila vrnjeno razžalitev obdolženih A. A. in B. B., glede na kazniva dejanja, za katere je bila obdolžena po zasebni tožbi spoznana za krive.
izvršba - izvršba na podlagi verodostojne listine - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovorne navedbe - upoštevne navedbe - neobstoj terjatve
Pritožbene navedbe o neobstoju dolžnikove terjatve, s katerimi smiselno le ponavlja ugovorne navedbe, so neutemeljene, saj niso pravno upoštevne ugovorne okoliščine ugovora zoper novo izvršilno sredstvo. Dolžnik lahko zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ugovarja le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo z novim sredstvom in na novem predmetu izvršbe, na kar je sodišče prve stopnje dolžnika tudi poučilo v pravnem pouku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00070042
OZ člen 58, 705.
ustni dogovor - licenca za programsko opremo - plačilo licenčnine za programsko opremo - dokazna ocena - teorija o realizaciji - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pravna relevantnost predlaganega dokaza - nerelevanten dokaz
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil predmet dogovora prodaja licenc, s katerimi so družbe in društva iz sfere zakonitega zastopnika tožnic A. A. pridobile pravico do uporabe programske opreme X, ki je bila nameščena na strojni opremi B. d. o. o., katere zakoniti zastopnik v času sklenitve dogovora je bil prav tako A. A. Po presoji višjega sodišča je prvostopenjsko sodišče dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo ter pritožbene trditve v njegovo pravilnost ne vzbujajo dvomov.
Podlago za obračun licenčnine za uporabo programske opreme predstavlja torej dogovor med pravdnima strankama, da se predmet licence preda tako, da se pri B. d. o. o. omogoči uporaba programske opreme z namestitvijo novih instanc na strežniku te družbe, kar je toženka izpolnila. Dejstvo, da B. d. o. o. potem, ko od oktobra 2015 dalje A. A. ni bil več zakoniti zastopnik te družbe, družbam in društvom v njegovi sferi ni več dovolila dostopa do svojega strežnika, na drugačno presojo obveznosti plačila licenčnine ne vpliva. Toženka je svojo obveznost izpolnila s tem, ko je B. d. o. o. omogočila možnost dostopa do programske opreme, tožnici pa v pritožbi sami navajata, da sta imeli do prenehanja statusa zakonitega zastopnika A. A. pri B. d. o. o. možnost uporabe programske opreme. Če je B. d. o. o. tožnicama takšen dostop onemogočila, zaradi česar tožnici svoje pravice do uporabe programske opreme pri B. d. o. o. nista mogli izkoristiti, takšno ravnanje ne sodi v sfero toženke, ki je svojo pogodbeno obveznost izpolnila. Vse pritožbene trditve, s katerimi tožnici neizpolnitev pogodbene obveznosti toženke utemeljujeta z navedbami, da jima potem, ko je A. A. pri B. d. o. o. prenehal status zakonitega zastopnika, ni bil omogočen dostop do programske opreme in s tem do računovodskih podatkov, zato niso utemeljene. Iz istega razloga tudi niso utemeljene pritožbene navedbe, da je toženka tožnici zavedla, ker je pridobitev računovodskih podatkov pogojevala s plačilom računov, tožnicama pa kljub plačilu dostop do programske opreme ni bil omogočen.
ZZZDR člen 92, 92/1, 92/2. DZ člen 122, 123. URS člen 155, 155/1.
začetek teka prekluzivnega roka - ugotovitev očetovstva
Kot začetek teka rokov iz 122. in 123. člena Družinskega zakonika (DZ) je potrebno upoštevati 15. 4. 2019, ko je bil uveljavljen DZ, ki je ta zakonski prekluzivni rok v pravni red Republike Slovenije zopet uvedel.