prodaja premoženja v stečajnem postopku - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - izhodiščna cena - določitev izklicne cene - dodatni sklep o prodaji
Zakonske določbe, ki se nanašajo na prvi sklep o prodaji, določajo (le) način prodaje, ko sodišče prvič odloča o prodaji določenega premoženja (prvi sklep o prodaji), ne pa tudi, kolikokrat se lahko ob neuspešnih prodajah le-ta ponovi. Zgrešeno je pritožbeno stališče, da ZFPPIPP sodišče pooblašča za izdajo dodatnega sklepa o prodaji le ob neuspešni prvi prodaji, opravljeni na podlagi prvega sklepa o prodaji, ne pa tudi, kadar je neuspešna naslednja oziroma naslednje prodaje. Razlaga, po kateri je možno prodajo ponoviti zgolj v primeru, da je le-ta neuspešna na podlagi prvega sklepa o prodaji, povsem razvrednoti namen prodaje premoženja stečajnega dolžnika.
Bistvena značilnost podjemne pogodbe je, da se podjemnik zaveže opraviti določen posel (619. člen OZ). Predmet podjemnikove obveznosti ni samo delo, ki ga opravlja, da bi končal posel, ki se ga je zavezal opraviti, ampak šele končni rezultat, ki se ga je zavezal opraviti, torej opravljeno delo. Posamezne aktivnosti (dela, opravila), ki jih mora opraviti podjemnik, da bi dosegel končni rezultat, ki se ga je zavezal opraviti, sama po sebi niso predmet njegove storitvene obveznosti. Ker ima podjemnikova storitev značilnost obligacije rezultata, podjemnik nosi tveganje, da bo ta rezultat dosegel.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - psihiatrično izvedensko mnenje - duševna motnja - paranoidna shizofrenija - odklanjanje hrane, pijače in zdravil - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - zdravljenje v nadzorovani obravnavi
Izpolnjeni so vsi pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr za zadržanje nasprotne udeleženke na zdravljenju brez privolitve. Z odklanjanjem hrane in zdravljenja nasprotna udeleženka huje ogroža svoje zdravje, izkazana pa je tudi verjetnost, da lahko huje ogroža zdravje in morda celo življenje drugih. Zaradi hude duševne motnje ima nasprotna udeleženka moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja. Z drugimi oblikami zdravljenja nasprotni udeleženki ni mogoče pomagati.
ZUP člen 83, 83/3, 87, 87/1. ZP-1 člen 60, 60/1, 155, 155/1, 155/1-8, 155/2.
zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - pravica do obrambe - vročitev plačilnega naloga - opomin pred izvršbo
Ob tem, ko iz tretjega odstavka 83. člena ZUP izhaja, da organ dokumente vroča po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov kot svojo dejavnost, iz prvega odstavka 87. člena ZUP pa, da se odločbe, od vročitve katerih začne teči rok, vročijo osebno tistemu, kateremu so namenjeni, so pritožbeni očitki o nezakoniti vročitvi spornega plačilnega naloga storilki s strani policista storilki v roke, neutemeljeni.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00069201
ZDR-1 člen 45, 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 147, 149, 153, 171, 171/1, 179, 179/1, 179/2. Pravilnik o varstvu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil (1966) člen 62. ZVZD-1 člen 5, 8.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - odškodninska odgovornost delodajalca - delo z viličarjem - nevarna dejavnost - tehnična brezhibnost vozila - odgovornost za ravnanje drugega - soprispevek delavca - odmera nepremoženjske škode - delna sprememba izpodbijane sodbe
Nalaganje z viličarjem posode za beton, težke med 50 do 70 kilogramov, na keson tovornjaka, samo po sebi ni nevarno opravilo.
Krivde za nastalo škodo ni mogoče pripisati le tožniku, kot to zmotno meni pritožba toženca. Neizpraven viličar ter ostale pravilno ugotovljene kršitve viličarista, so predstavljale predvidljiv potencialen vir za nastanek nezgode, ki je bil ob potrebni skrbnosti delodajalca povsem preprečljiv. Z opisanimi kršitvami je toženec tako prevzel tveganje negativih posledic teh kršitev oziroma opustitev.
V času sklenitve pogodbe (leta 2001) se za vknjižbo stvarnih pravic ni zahtevalo zemljiškoknjižno dovolilo v strogi obličnosti, kot se zahteva sedaj. Vknjižba se je dovolila na podlagi javne ali zasebne listine, ki je morala vsebovati veljaven pravni temelj (21. člen ZZK).
Neposredni pravni temelj pridobitve stvarnih pravic je bil razpolagalni pravni posel, ne pa že zavezovalni pravni posel.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 43, 43/1-2, 43/2.
nagrada in stroški sodnega tolmača - prevod pisanj v tuj jezik - število znakov prevoda
Števila pismenk v kitajskem prevodu ni mogoče enačiti s številom besed.
Najprimernejša in najbolj skladna z določbami Pravilnika je metoda, da se prevod v kitajščino ovrednoti po številu znakov v izvornih (slovenskih) dokumentih (po pravilu, da 1.500 znakov tvori eno stran).
plačilo po dejansko opravljenem delu - datum odločitve - delna sprememba izpodbijane sodbe
Pritožba utemeljeno uveljavlja, da tožnici plačilo razlike v plači pripada le do konca glavne obravnave oziroma do izdaje sodbe. Za priznanje razlike v plači glede nadaljnjega obdobja, torej po datumu odločitve sodišča prve stopnje (prvi odstavek 311. člen ZPP), namreč ni podlage, tudi sicer pa ugotovitev, da je tožnica v vtoževanem obdobju dejansko opravljala dela višje vrednotenega delovnega mesta, še ne pomeni, da bo ta dela opravljala tudi v bodoče.
ZPP člen 249, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. OZ člen 642, 643.
povračilo nagrade in stroškov izvedenca - strokovna institucija iz tujine kot izvedenec - nagrada izvedencu za opravljeno delo - izvedenina - honorar - pravila obligacijskega prava - cenik - nagrada za študij spisa - vsebina izvedenskega mnenja - prevod izvedeniškega mnenja - stroški tolmača
Cena storitve, ki jo je za sodišče opravil izvedenec oziroma izvedeniška inštitucija, ki nima statusa sodnega izvedenca, je predmet izrecnega dogovora med sodiščem in izvedencem ali pa se vnaprej dogovori po znanem ceniku.
ZPP člen 337, 337/1, 350, 350/1, 350/2. ZIZ člen 270.
plačilo odvetniških storitev - dogovor o plačilu odvetniških storitev - povišana nagrada - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pavšalne pritožbene navedbe - nedovoljene pritožbene novote - pravilna dokazna ocena - pravno neodločilne trditve - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
Pritožnica podaja nova dejstva. Ob odsotnosti trditev, zakaj teh dejstev ni navedla že prej, gre za nedovoljene pritožbene novote, katerih utemeljenosti pritožbeno sodišče ne sme presojati (prvi odstavek 337. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje je pravilno sklepalo, da gre v tožničinem primeru za zaplet, pri katerem je odškodninska odgovornost zdravnika in zdravstvene ustanove izključena. Pojasnilna dolžnost je bila namreč pravilno izpolnjena. Tožnica je pristala na poseg, čeprav je bila, po dokazno podprti ugotovitvi sodišča prve stopnje, vnaprej opozorjena na možnost nastanka zapleta. Neutemeljena je pritožbena trditev, da tožničina privolitev ni bila veljavna. Bistveno je, da je bila tožnica, po neizpodbijani ugotovitvi sodišča prve stopnje, na pregledu nekaj mesecev pred spornim posegom seznanjena z naravo posega in njegovimi posledicami ter zdravljenjem, in da je bil to že tožničin četrti istovrstni poseg. Če je tožnica privolitveni obrazec dobila v podpis šele tik pred posegom, torej ne more biti odločilno. Enako velja za pritožbeno trditev, da obrazca pred podpisom ni prebrala. Tožnica namreč ne trdi, da je obrazec vseboval kakšno takšno okoliščino, s katero prej ni bila seznanjena, predvsem pa ne trdi, da na poseg ne bi pristala, če bi ta obrazec prebrala.
pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - stiki otroka s staršem - opredelitev obsega stikov - izvrševanje stikov - ogroženost otroka - restriktiven pristop
Pri izdaji začasnih odredb je potreben restriktiven pristop, zgolj korist otroka za izdajo začasne odredbe ne zadošča.
Začasne odredbe niso sredstvo za sprotno urejanje spornih razmerij v razpadli družini. Njihova izdaja je v tovrstnih zadevah omejena na primere, ko je otrok tako ogrožen, da je za njegovo zaščito treba takoj ukrepati in spremeniti dotedanji režim izvajanja stikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00076546
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-11. ZDOdv člen 2. ZFPPIPP člen 344. ZUstS člen 44.
pooblastilo za zastopanje - Državno odvetništvo - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - nepravilno zastopanje nasprotne stranke - podpis vloge - popolnost vloge - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze - izvedba listinskih dokazov - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - odškodninska odgovornost države za delo sodnika - odškodninska odgovornost države za delo stečajnega upravitelja - seznanitev z začetkom stečajnega postopka - vročitev sklepa o začetku stečajnega postopka dolžnikovim družbenikom - učinkovanje odločbe Ustavnega sodišča na pravnomočne odločitve - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - položaj dolžnika - solidarni dolžnik - nadzor nad stečajnim upraviteljem
Izpodbijana sodba ni obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na to kršitev se lahko sklicuje le stranka, ki v pravdi ni bila pravilno zastopana, in ne njen nasprotnik. Sicer pa državna odvetnica posebnega pooblastila za toženkino zastopanje ni potrebovala, saj je do zastopanja države upravičena po zakonu (2. člen ZDOdv).
Sodišče prve stopnje tožnika ni prikrajšalo za pravico do obravnavanja v postopku, zato ni podana zatrjevana absolutna bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, niti kršitev 25. člena Ustave RS. V dokaznem postopku je izvedlo vse ponujene listinske dokaze, zavrnilo je le zaslišanje pravdnih strank in priče, vendar je takšno svojo odločitev v razlogih izpodbijane sodbe sprejemljivo obrazložilo. Kadar so odločilna dejstva že zanesljivo ugotovljena, je nadaljnje izvajanje dokazov očitno nesmotrno in nepotrebno. Pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sicer pa tožnik ne pove, kako bi neizvedeni dokazi lahko vplivali na drugačen izid dokazovanja in posledično drugačno presojo utemeljenosti njegovega odškodninskega zahtevka.
Kot je tožniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, v relevantnem časovnem obdobju o začetku stečajnega postopka ni bilo treba obveščati tudi družbenikov stečajnega dolžnika. Sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča Up-386/15 in U-I-179/15 z dne 12. 5. 2016 tožniku ne pomaga, ker je bil takrat sklep o začetku stečajnega postopka že pravnomočen (44. člen ZUstS). Končno je smisel in namen pravil o vročanju v tem, da se stranka s pisanjem lahko seznani. Ker je bil tožnik ob začetku stečajnega postopka tako direktor stečajnega dolžnika kot direktor njene edine družbenice, je glede na svoj status za začetek stečajnega postopka brez dvoma vedel.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tudi tožnikovo tezo, da bi stečajna sodnica ob prodaji spornega stanovanja morala seznaniti tožnika s cenitvijo in prodajno ceno, da bi o tem lahko podal svoje mnenje. Takšna zahteva velja samo za ločitvene upnike oziroma upniški odbor, medtem ko tožnik ni upnik. Njegov status solidarnega dolžnika ni primerljiv s položajem upnika v stečajnem postopku. Pritožbena teza, da gre v tem primeru za nedopustno zakonsko pravno praznino, ni prepričljiva, upoštevaje jasno določbo 344. člena ZFPPIPP, po katerem se proti sklepu o prodaji, sklepu o soglasju k prodajni pogodbi in sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu lahko pritožijo samo upniki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00069395
ZIZ člen 270. DZ člen 159, 161.
predlog za spremembo začasne odredbe - stiki z otrokom - preživninska terjatev - razpolaganje s premoženjem - verjetno izkazana nevarnost - pavšalne in neizkazane navedbe
Predlagateljica ni zahtevala izdaje začasne odredbe o preživljanju otroka, ampak o zavarovanju preživninske terjatve, o katere obstoju in višini teče nepravdni postopek. Za slednjo pa ni zatrjevala konkretnih dolžnikovih ravnanj, povezanih z razpolaganjem s premoženjem, niti ni izkazala obstoja okoliščin, ki bi kazale na visoko zadolženost in iz tega izvirajočo nevarnost skrivanja ali odtujevanja premoženja. Morebitni podatki o tem, da zoper dolžnika tečejo kazenski in/ali prekrškovni postopki, sami za sebe take nevarnosti ne bi izkazovali.
ZNP-1 člen 149, 149/1. SPZ člen 66, 66/1, 67, 67/3, 67/4, 67/5.
predlog za nadomestitev soglasja lastnikov - nadomestitev soglasja solastnikov - priklop na javno električno omrežje - solastnina na stanovanju ali stanovanjski hiši - solastninska skupnost - ureditev razmerja med solastniki - posli nujni za redno vzdrževanje stvari - normalna raba stanovanja - redno vzdrževanje - posel rednega upravljanja
Dejstvo je, da stanovanje, ki nima elektrike, ne more služiti svojemu namenu, saj brez električne energije v današnjem času ni mogoče zadovoljevati življenjskih potreb. Ukrepi, ki so potrebni, da določena stvar služi svojemu namenu, pa sodijo pod pojem nujnega rednega vzdrževanja.
Ker se bodo z nadomestitvijo soglasja za priklop na električno energijo šele vzpostavili pogoji za rabo stanovanja v skladu z namenom, ne gre za posel po petem odstavku 67. člena SPZ, pač pa po tretjem odstavku 67. člena SPZ.
Sklep sodišča ima enake pravne posledice kot sklep, ki bi ga sprejeli solastniki. Če bi se solastniki strinjali, da se stanovanje priklopi na električno omrežje, bi morali za realizacijo priklopa podpisati ustrezna soglasja in pogodbe, saj šele na podlagi teh dejanj lahko glede na predpise pride do priklopa. Ker nasprotni udeleženec potrebne dokumentacije noče podpisati oziroma noče sodelovati v postopku, ki je potreben za priklop na električno omrežje in skuša priklop na vse načine preprečiti, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v izreku izpodbijanega sklepa natančneje opredelilo ravnanja, za katera je nadomestilo njegovo soglasje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068028
KZ člen 183, 183/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - opis kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - jezikovna razlaga - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe
Besedna zveza "do meseca" lahko namreč pomeni zgolj do prvega dne v mesecu, ne pa tudi še v kasnejših dneh ali morda do konca tega meseca, če to ni izrecno in določno navedeno v opisu kaznivega dejanja. Ker torej sodišče prve stopnje v razlogih sodbe konkretizirano ugotavlja in zaključuje, da je obdolžencu dokazano izvrševanje kaznivega dejanja tudi v mesecu septembru, takšna utemeljitev pa je v nasprotju z očitkom v izreku, da je obdolženec kaznivo dejanje izvršil zgolj v mesecu avgustu in torej ta očitek presega, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
spor majhne vrednosti - obstoj dolga - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dejansko stanje
Ugovori toženca, s katerimi napada ugotovljeno dejansko stanje (obstoj dolga, torej dejstvo, da sporni dolg obstaja, ker ga še ni plačal) so neupoštevni; pritožbeno sodišče ne sme (ne more) preverjati njihove utemeljenosti (resničnosti). S svojimi navedbami toženec uveljavlja napačno oz. nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar v pritožbenem postopku zoper sodbo v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog. To sicer ne pomeni, da je v dejanskem pogledu sodba sodišča prve stopnje lahko poljubna, torej arbitrarna. Mora biti preverljiva. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da tudi je, saj so razlogi o tem, da toženčev neplačani dolg v določeni iztoževani višini obstaja, navedeni v 8., 9. in 10. tč. obrazložitve sodbe. Ti razlogi so jasni ter razumni.
tožba za izpraznitev stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - najemno razmerje - pisna najemna pogodba - pisna pogodba - sklenitev najemne pogodbe - soglasje volj za sklenitev pogodbe - teorija realizacije - smrt najemnika stanovanja - dolžnost sklenitve najemne pogodbe
Za pogodbo, za katero zakon predpisuje obličnost, pa v taki obliki ni bila sklenjena, mora obstajati soglasje volj pogodbenih strank za njeno sklenitev, da bi pogodba lahko konvalidirala. Če do sklenitve pogodbe ne pride, teorije realizacije ni moč uporabiti.
Dogovora o najemu stanovanja med pravdnima strankama ni bilo, nesklenjena pogodba pa ne more biti realizirana.
škodni dogodek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - nesreča pri delu - obseg poškodb - degenerativne spremembe - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti - primerljiva odškodnina - hud primer po Fischerjevi lestvici - v odstotkih izraženo zmanjšanje življenjske aktivnosti - primerna odškodnina za nepremoženjsko škodo - primerljiva zadeva iz sodne prakse
Glede na obseg pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti je treba pritrditi pritožbi toženke, da je prisojena odškodnina upoštevaje primere, ki jih je kot referenčne izpostavilo prvostopenjsko sodišče in druge, ki jih je preverilo pritožbeno sodišče, nekoliko previsoka.
Tožnik je oviran pri vseh aktivnostih, ki zahtevajo večje fizične napore, dalj časa trajajočo hojo ali stanje, hojo po stopnicah ali neravnem terenu, počepanje, tek ter da mora tožnik za doseganje istih ciljev vlagati več napora oz. da določene športne aktivnosti zmore v manjšem obsegu kot prej (igranje rekreativnega nogometa, tek). Pri tem pa je vendarle treba upoštevati, da se je poškodba nanašala le na en del telesa, da še vedno lahko opravlja svoje delo ter da ni bistveno omejen pri vsakodnevnih opravilih.
Glede enega izmed ključnih pogojev za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika (da gre za pravno dejanje, ki je storjeno v škodo upnikov), je praviloma treba izhajati iz stališča, da pri odplačnih pravnih dejanjih pogoji za izpodbijanje niso izpolnjeni, če ima pravno dejanje za posledico (le) prerazporeditev strukture dolžnikovega premoženja, zaradi česar ta pogoj (načeloma) izključuje izpodbijanje dvostranskih pogodb, kjer je med nasprotnima izpolnitvama vzpostavljena vsaj približna objektivna ekvivalenca.