CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00068655
ZPP člen 3, 3/3, 70, 70-6, 306, 306/4, 306/5, 339, 339/2, 339/2-2. ZSPDSLS člen 2, 3, 3/1, 3/1-4, 31, 31/4, 49, 49/2, 54. ZLS člen 7, 20.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - sklenitev sodne poravnave - dovolitev sodne poravnave - nedovoljeno razpolaganje pravdnih strank - razpolaganje občine z nepremičninami - samoupravna lokalna skupnost - odplačna pogodba - dvostranska vzajemna pogodba - sklenitev prodajne pogodbe - pridobitev lastninske pravice po zakonu - ureditev zemljiškoknjižnega stanja - priznanje lastninske pravice - nepristranskost sojenja - odklonitveni razlog - predlog za izločitev sodnika
Občino pri sklepanju pogodb o razpolaganju z nepremičnim premoženjem in pri sklepanju sodne poravnave zavezujejo kogentne določbe ZSPDSL-1. Ker pri obravnavanem razpolaganju niso bile spoštovane določbe navedenega zakona, se sodna poravnava ne dovoli.
ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-2. ZP-1 člen 6a, 66, 66/2.
hitri postopek o prekršku - prekoračitev hitrosti v naselju - merilniki hitrosti - prekršek neznatnega pomena
Policisti v času storitve prekrška tehnične brezhibnosti merilnika in pravilnosti opravljene meritve niso dolžni dokazovati storilcu, v postopku pred sodiščem prve stopnje pa so glede na razloge izpodbijane sodbe izkazali, da je bila meritev opravljena pravilno in tehnično brezhibno.
hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - odločanje o zahtevi za sodno varstvo
Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče po sprejeti dokazni oceni zaključilo, da je storilec storil obravnavani prekršek z direktnim naklepom ter da je prekrškovni organ vsa odločilna dejstva ugotovil zanesljivo in celovito. Pritožba vsled navedenemu utemeljeno izpostavlja, da medtem ko iz izreka izpodbijane sodbe izhaja, da se ZSV delno ugodi, iz obrazložitve izhaja, da so trditve v ZSV neutemeljene.
preklic odložitve - preizkusna doba - hujši prekršek - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja
Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da bi sodišče moralo v predmetni zadevi presojati, ali gre za hujši prekršek ali ne. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, definicijo hujšega prekrška podaja drugi odstavek 23. člena ZP-1, in sicer je hujši prekršek vsak prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija 3 kazenskih točk (KT).
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - primeren način prodaje - javna dražba - pravno relevantni pritožbeni razlogi
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo kot način prodaje izbrati zavezujoče zbiranje ponudb. Primarno določeni načini prodaje dolžnikovega premoženja iz prvega odstavka 329. člena ZFPPIPP so namreč med seboj enakovredni.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo razlogom, s katerimi je upraviteljica pojasnila, zakaj šteje prodajo na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene kot najprimernejšo. Tega zgolj nasprotovanje določenemu načinu prodaje ne more izpodbiti. Ker dolžnik ni navedel nobenih dejstev ali okoliščin, zaradi katerih meni, da bi bilo v konkretnem primeru zavezujoče zbiranje ponudb ustreznejše, višje sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da bo način prodaje z javno dražbo kar v največji meri udejanil na eni strani pravico upnikov do čim boljšega poplačila in na drugi strani zaščitil dolžnika, da bodo njegovi dolgovi kar v največji meri poplačani.
nov dokaz v pritožbenem postopku - nedovoljene pritožbene novote - pritožbene novote - kaznivo dejanje nasilja v družini
Določba četrtega odstavka 369. člena ZKP sicer dovoljuje predlaganje novih dokazov v pritožbi, vendar pri tem zahteva razloge, zakaj niso bili predlagani že prej, čemur pa obramba v obravnavani pritožbi ni zadostila.
ZDavP-2 člen 125, 125/1, 125/3, 126, 126/1, 126/4, 126/6. ZIZ člen 56.
zastaranje - zastaranje davčnih obveznosti - relativno zastaranje - pretrganje zastaranja - absolutno zastaranje davčne obveznosti - dan izvršljivosti odmerne odločbe - ugovor po izteku roka
Po citirani določbi tek zastaralnega roka ne prekine zgolj specifično dejanje davčnega organa, temveč prav vsako ravnanje, ki je izvršeno z namenom končne odmere davka.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - stroški prevoza
Sodna praksa se je poenotila, da predstavlja podlago za oceno škode v zvezi s stroški prevozov oškodovancev v zvezi z zdravljenjem Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Ur. l. RS, št. 76/2008 in naslednji), in sicer njen tretji odstavek 5. člena, ta pa je določal višino 0,37 EUR za prevoženi kilometer.
prodaja premoženja - način prodaje - uveljavljanje predkupne pravice - prodaja z zbiranjem ponudb - prodaja nepremičnin na javni dražbi - javna dražba z zviševanjem izklicne cene
Stališče pritožnice, da bi bilo v primeru prodaje nepremičnine na podlagi javne dražbe zagotovljeno, da bi predkupna upravičenka nepremičnino lahko kupila za 2.838,00 EUR, je zmotno. Tudi v primeru prodaje na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene v sklepu o prodaji določena izklicna cena predstavlja začetno ceno, s katero se postopek prodaje začne, nato pa tekom dražbe zvišuje, z namenom, da se doseže čim večji izkupiček od prodaje in s tem čim višje poplačilo upnikov dolžnice.
ZFPPIPP člen 123, 123/2, 126, 126/1, 245, 385, 385-1, 386.
postopek osebnega stečaja - končanje postopka osebnega stečaja - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - vročitev sklepa - zavajajoč pravni pouk - procesna legitimacija za pritožbo - dovoljenost pritožbe dolžnika - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - pravnomočen sklep
Drugače kot pri stečajnem dolžniku, ki je pravna oseba in ki ga zastopa upravitelj, ker dotedanjim zastopnikom po 245. členu ZFPPIPP prenehajo pooblastila za zastopanje, pa z dnem začetka postopka osebnega stečaja upravitelj ne zastopa dolžnika pri procesnih dejanjih v zvezi s stečajnim postopkom, razen v primeru izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika ali pri uresničevanju odstopnih in drugih pravic, ki jih pridobi stečajni dolžnik kot pravne posledice začetka stečajnega postopka. Zmotno je zato stališče upravitelja, da dolžnik zaradi odvzete poslovne sposobnosti ne more samostojno opravljati brez pooblastila zakonitega zastopnika določenih procesnih dejanj in tudi ne vložiti predmetne pritožbe.
OZ člen 288, 306, 306/1.. ZIZ člen 38, 38/5, 38/8, 38c, 38c/3, 84a.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 31, 31/9.. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 62, 62/4, 63, 63/6.
prostovoljna izpolnitev obveznosti - izpolnitev obveznosti izvršitelju - izdaja sklepa o ustavitvi izvršbe - ugotovitveni sklep - nadaljnji izvršilni stroški - priglasitev stroškov - nagrada odvetnika za druge vloge
Na podlagi 84.a člena ZIZ ima prostovoljna izpolnitev izvršitelju značaj sodnega pologa, kar ob upoštevanju prvega odstavka 306. člena Obligacijskega zakonika (OZ) pomeni, da je dolžnik v plačani višini v trenutku plačila izvršitelju prost obveznosti, zaradi izterjave katerih se na podlagi sklepa o izvršbi vodi izvršba. Izvršba za izterjavo plačane obveznosti ni več dopustna in se, enako kot to na primer velja pri plačilu v okviru oprave izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ali izvršbe na dolžnikovo plačo in druge stalne prejemke, tudi v primeru prostovoljnega plačila dolžnika izvršitelju izvršba v tem delu že v trenutku plačila šteje za ustavljeno. Sklep sodišča o ustavitvi izvršbe je zato zgolj ugotovitvene narave.
Nadaljnji izvršilni stroški, ki upniku nastanejo tekom izvršilnega postopka, postanejo predmet izvršbe šele, ko o njih na zahtevo upnika odloči sodišče in jih upniku prizna (ter dolžniku naloži v plačilo). Pred izdajo takšnega sklepa dolžnik teh stroškov še ni dolžan plačati upniku, upnik pa od njega vse do poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti tudi ne more zahtevati njihovega plačila.
Četudi dolžnik pred izdajo sklepa, s katerim mu sodišče naloži plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika, teh stroškov še ni dolžan plačati, pa ni ovire, da dolžnik izvršitelju v naprej ne izroči zneska, namenjenega poplačilu morebitnih nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki jih bo sodišče upniku priznalo še v nadaljevanju postopka. Tudi v takšnem primeru mora upnik te stroške pravočasno priglasiti (peti in osmi odstavek 38. člena ZIZ), sodišče pa mora o utemeljenosti upnikove zahteve odločiti, in sicer tako, da stroške v delu, v katerem znesek, ki ga je izvršitelju nakazal dolžnik, zadošča za njihovo plačilo, zgolj odmeri oziroma upniku prizna, v morebitnem preostanku pa jih tudi naloži v plačilo dolžniku. Šele pravnomočni sklep, s katerim sodišče odloči o utemeljenosti priglašenih stroškov upnika (glede katerih je dolžnik že založil znesek za njihovo plačilo), je namreč podlaga, da sme izvršitelj upniku izročiti znesek za poplačilo teh stroškov (šesti odstavek 63. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja) oziroma si iz njega poplačati svoje terjatve do upnika, ki temeljijo na dokončnem obračunu (tretji odstavek 38.c člena ZIZ, četrti odstavek 62. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja).
Po spremembi OT, ki velja od 4. 6. 2022 dalje, je namreč v tarifni številki 31, ki celovito ureja plačilo storitev odvetnika v postopkih izvršbe in zavarovanja, drugače kot je to veljalo po prej veljavni tar. št. 27, pod točko 9 izrecno predpisana nagrada za "druge vloge". Med takšne vloge je treba šteti vse vloge, ki jih ni mogoče uvrstiti med vloge iz točk 1 do 8 tar. št. 31 OT, to pa so prav neobrazložene vloge. Nagrada za "druge obrazložene vloge" je namreč predpisana v tar. št. 31/8. Upnik ima zato pravico do povrnitve stroškov, ki so mu nastali s plačilom nagrade odvetnika v zvezi s sestavo neobrazložene vloge, seveda pod pogojem, da je bila vloga potrebna za postopek. Kot takšno pa je vsekakor treba šteti vlogo, s katero upnik priglasi stroške, nastale z delom izvršitelja. Kot utemeljeno opozarja pritožba, namreč upnik, ki stroškov ne priglasi v roku, določenem v osmem odstavku 38. člena ZIZ, pravico do njihovega plačila izgubi, saj se mu ti ne priznajo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00069779
OZ člen 9, 104, 105, 106, 110, 627.. ZPP člen 286, 286/3.
vmesna sodba - pogodbena odškodninska odgovornost - odstop od pogodbe - utemeljenost odstopa od pogodbe - odstop od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - primeren dodatni rok - pravočasnost dokaznega predloga
Drži sicer, kar izpostavlja pritožba, da v obligacijskih razmerjih velja načelo dispozitivnosti in načelo prostega urejanja razmerij, ne drži pa, da v konkretnem primeru vsebina 16. člena pogodbe ne narekuje hkratne uporabe določb OZ o (dodatnih) pogojih za odstop od pogodbe. Citirano pogodbeno določilo vsebuje zgolj navedbo krivdnih razlogov, zaradi katerih je dovoljen odstop naročnika od pogodbe, ni pa v njem pojasnjeno, pod kakšnimi pogoji oziroma po kakšnem postopku lahko naročnik od sklenjene pogodbe veljavno odstopi. V tej zvezi ni sprejemljivo pritožbeno stališče, ki ga je mogoče ubesediti, da če "nič dodatno ni zapisano, potem velja, da za odstop od pogodbe ni dodatnih predpostavk". Le, če bi bilo v 16. členu Pogodbe z dne 31. 7. 2013 izrecno določeno, da lahko naročnik od pogodbe v primeru krivdnih razlogov odstopi, ne da bi izvajalcu del postavil dodatni rok za odpravo napak, v zvezi s tem ne bi bilo treba upoštevati določb OZ.
izbrisna tožba - zaznamba vrstnega reda - dvojna prodaja nepremičnin - ugovor zoper sklep o začasni odredbi
Samo golo dejstvo, da se je drugotožena stranka vpisala z učinkom oziroma na podlagi zaznambe vrstnega reda, le-te namreč ne varuje pred manjkom razpolagalne sposobnosti prvotožene stranke oziroma bi jo varovalo le ob njeni dobrovernosti (8. člen ZZK-1 in 10. člen SPZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00068696
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-4, 7/6. OZ člen 154, 154/2.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - kršitev zavarovalne pogodbe - izguba zavarovalnih pravic - domneva vzročne zveze med alkoholiziranostjo in škodo - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo
Zaradi kršitve zavarovalne pogodbe je toženec izgubil svoje zavarovalne pravice, zato gre pri vprašanju, ali lahko ohrani svoje zavarovalne pravice, torej pri izpodbijanju domneve med alkoholiziranostjo in nastalo škodo, izključno za vprašanje, ali je škoda posledica zunanjega, od zavarovanca neodvisnega vzroka (npr. ravnanje drugega, okvare vozila ipd.). Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da tako vzpostavljene domneve zavarovanec (toženec) ne more izpodbiti s primerjavo, ali je v okoliščinah konkretnega primera ravnal enako kot (nealkoholizirani) povprečni voznik ali celo s sklicevanjem na nepravilno ravnanje drugega udeleženca.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - bolezen zakonitega zastopnika
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje toženke zaradi zamude roka za podajo odgovora na tožbo, ki jo je opravičevala z zdravstvenim stanjem zakonite zastopnice, pravilno upoštevalo sprejeta stališča v sodni praksi, da vsakršno zdravstveno stanje še ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ampak mora bolezen nastopiti nenadno in nepredvidljivo, pri čemer se od gospodarske družbe, kot je toženka, pričakuje, da tudi v primeru bolezni zakonitega zastopnika organizira poslovanje, tako da normalno poteka.
izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
V notarskem zapisu ni zapisano, da je upnik upravičen v primeru zamude plačila zneska 1.196,72 EUR do zakonskih zamudnih obresti, zato upnikov predlog za dovolitev izvršbe zaradi izterjave navedenih zneskov ni utemeljen.
prodaja nepremičnine - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - zavrnitev soglasja - neveljavnost prodajne pogodbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Višje sodišče lahko pritrdi pritožbenemu stališču, da je zavrnitev soglasja pomenila, da je pogodba z dne 27. 12. 2022 prenehala veljati (prvi odstavek 341. člena ZFPPIPP). Ne more pa pritrditi pritožbenemu stališču, da je bil zaradi tega postopek prodaje neuspešen in ga je treba v celoti ponoviti. Takšen zaključek po presoji višjega sodišča ni mogoč v situaciji, ko je bila faza zbiranja zavezujočih ponudb in izbire najugodnejše ponudbe izvedena brez nepravilnosti in je interes pogodbenic za sklenitev prodajne pogodbe še naprej brez dvoma obstajal, ko se ugotovljena nepravilnost ni nanašala na izveden način prodaje ali na izbiro kupca, ampak na pogodbeno določilo, glede katerega sta pogodbenici jasno izrazili soglasje, da ga bosta brez odlašanja uskladili z ZFPPIPP.
Pri odločanju o odmeri višine enotne kazni je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo dejstvo, da mora biti izrečena zaporna kazen večja od vsake posamezne kazni in manjša od njihovega seštevka ter je s tem ravnalo v skladu s 3. točko drugega odstavka 53. člena KZ-1. Pri odmeri kazni pa je pravilno upoštevalo tudi okoliščine po določilu 49. člena KZ-1 glede na skupen pomen vseh dejanj, upoštevajoč pravno vrednoto, ki je bila napadena s kaznivimi dejanji obsojenca iz pravnomočnih sodb. Pri tem je tudi pravilno izpostavilo, da je obsojenec izvrševal zlasti kazniva dejanja zoper premoženje in izrecno navedlo, da je upoštevalo vse obteževalne in olajševalne okoliščine, ki so tudi že bile upoštevane v sodbah, ki so predmet te neprave obnove kazenskega postopka.
Dedno pravico in tako tudi pravico do nujnega deleža z zahtevo po zmanjšanju oporočnih razpolaganj zaradi prikrajšanja le-tega, je mogoče uveljavljati tudi še v pritožbenem postopku do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, čemur sledi tudi ustaljena sodna praksa.