• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 17
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL Sklep I Cp 1268/2023
    26.7.2023
    NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL00070229
    Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 24, 26, 43.
    postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - nagrada in stroški začasnega zastopnika - stroški začasnega zastopnika odvetnika - odvetniška tarifa - veljavna odvetniška tarifa - čas opravljene storitve - priglasitev in odmera odvetniških stroškov - odmera odvetniških stroškov - odmera nagrade in stroškov odvetnika - pravilna uporaba odvetniške tarife
    Sodišče prve stopnje je pri odmeri stroškov pravilno upoštevalo Odvetniško tarifo, ki je veljala v času opravljanja storitev. Za storitve, opravljene do dne 4. 6. 2022, je uporabilo tedaj veljavno OT, za storitve, opravljene po dne 4. 6. 2022, pa OT, ki je stopila v veljavo dne 6. 4. 2019. Za v pritožbi naštete pripravljalne vloge je tako pravilno priznalo po 50 točk po tar. št. 24 tedaj veljavne OT, razen za pripravljalno vlogo z dne 27. 10. 2022, za katero je priznalo 250 točk po novo veljavni OT (tar. št. 26/2), torej v višini, ki jo zastopnik uveljavlja v pritožbi. Glede pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje za vlogo z dne 17. 03. 2021 in 19. 05. 2022 priznati po 50 točk, višje sodišče prav tako ugotavlja, da je sodišče prve stopnje nagrado priznalo v prav tej višini. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo tudi pri odmeri nagrade za naroke.
  • 22.
    VDSS Sodba Pdp 73/2023
    26.7.2023
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00069503
    ZDR-1 člen 177. OZ člen 131, 131/1.
    odškodninska odgovornost delavca - protipravno ravnanje delavca
    Sodišče prve stopnje je na podlagi vseh izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da tožnica ni dokazala protipravnosti ravnanja toženca.
  • 23.
    VDSS Sodba Pdp 348/2023
    26.7.2023
    DELOVNO PRAVO
    VDS00069205
    ZPP člen 108, 108/1, 124, 124/2, 124/4, 180, 180/1, 214, 214/2, 285. ZDR-1 člen 131, 131/1, 131/4, 118, 118/2, 161, 161/1.
    reparacijski zahtevek - neprerekano dejstvo - pogodba o delu (podjemna pogodba) - regres za letni dopust - višina denarnega povračila - delna sprememba izpodbijane sodbe
    Toženka je pred sodiščem prve stopnje navedla, da je treba upoštevati plačila, ki jih delavec ne bi imel, če ne bi bilo nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, oziroma konkretno za tožnico, da dela po podjemni pogodbi v času delovnega razmerja pri toženki ni opravljala, kar kaže, da je treba plačila po tej pogodbi upoštevati. Navedb tožnica ni konkretizirano zanikala oziroma ni podala navedb, da bi delo po podjemni pogodbi opravljala tudi, če bi bila v delovnem razmerju pri toženki, oziroma da ga je opravljala že prej. Sodišče prve stopnje bi moralo dejstvo, da tožnica v času delovnega razmerja ni opravljala dela po podjemni pogodbi in ga zato ne bi, če ji delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo, šteti za priznano (drugi odstavek 214. člena ZPP).
  • 24.
    VSC Sklep I Kp 51485/2023
    26.7.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00069421
    ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3.
    podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost
    Izrek najstrožjega ukrepa je v izpodbijanem sklepu utemeljen na teži obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, stopnji ogrožanja pravno zavarovanje dobrine, ki jo izvrševanje, višini predpisane kazni in subjektivnih okoliščinah obdolženčeve ponovitvene nevarnosti. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, da je podana realna nevarnost, da bo obdolženec v primeru odprave pripora na prostosti ponavljal kazniva dejanja, kakršnih je utemeljeno osumljen v predmetni kazenski zadevi.
  • 25.
    VDSS Sklep Pdp 408/2023
    26.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00069082
    ZBPP člen 11, 11/2, 46.
    odločitev o stroških - brezplačna pravna pomoč
    Glede na to, da so stroški toženca z ugovorom in odgovorom na tožbo nastali pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne gre za stroške, ki bi bili kriti z brezplačno pravno pomočjo, zato ne pride v poštev uporaba 46. člena ZBPP o vračanju stroškov v proračun Republike Slovenije.
  • 26.
    VSM Sklep IV Kp 45783/2022
    26.7.2023
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00068468
    ZKP člen 277, 277/2, 437, 437/1. KZ-1 člen 158.
    zavrženje zasebne tožbe - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - upravičeni tožilec - kaznivo dejanje razžalitve
    Obrazložitev zasebne tožbe ne more biti del njenega izreka, niti ga nadomestiti, iz izreka mora biti jasno in brez vsakega dvoma navedeno, na koga se vsebina poslanih SMS-ov nanaša, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.
  • 27.
    VSK Sklep CDn 95/2023
    26.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00068242
    ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZIZ člen 42, 42/2.
    vpis v zemljiško knjigo - pravnomočna sodba - klavzula pravnomočnosti - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti
    Sodba, ki je v tej zadevi podlaga za vpis, je opremljena s klavzulo pravnomočnosti. Pri odločanju o dovolitvi vpisa se zemljiškoknjižno sodišče ne more spuščati v to, ali je ta klavzula pravilna ali ne.
  • 28.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 114/2023
    26.7.2023
    DELOVNO PRAVO
    VDS00069379
    ZDR-1 člen 17, 17/4, 49, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 144, 164.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - plačilo za nadurno delo - razveljavitev prvostopenjske sodbe
    Ali je tožnik pred odpovedjo, ki je bila podana iz organizacijskega razloga, dejansko opravljal delo delovnega mesta strokovnjak za prodajo, na katerega se je nanašala reorganizacija, je bistveno za presojo, ali je odpoved zakonita, pri čemer se ne zahteva, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje, da delavec uveljavlja zahtevek za plačilo po dejanskem delu ali da izpodbija oziroma zaradi navideznosti uveljavlja ničnost sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Z daljšim opravljanjem drugega dela se namreč šteje, da je prišlo do dejanske spremembe oziroma sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, čeprav ta ni bila v pisni obliki.

    Tožnik je konkretno navedel število ur, ki jih je v posameznem mesecu opravil preko polnega delovnega časa, in predlagal dokaze. Toženka konkretizirano navedenim uram ni ugovarjala (niti ni predložila izpiska evidence prisotnosti razen za en mesec). Njene pritožbene navedbe, da ni bilo potreb po opravljanju tega dela oziroma da bi tožnik moral za vsako uro posebej dokazati, da je delo opravljal, so tako neupoštevne oziroma neutemeljene.
  • 29.
    VDSS Sodba Pdp 777/2022
    26.7.2023
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00070012
    Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (2008) člen 5, 5/1, 5/2. ZSPJS člen 24, 24/1, 24/3. ZObr člen 5, 5-12, 40, 40/8.
    položajni dodatek - sprememba izpodbijane sodbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - notranja organizacijska enota
    Vsak, ki vodi delo, ni avtomatično upravičen do položajnega dodatka. Skladno s prvim stavkom drugega odstavka 5. člena Uredbe o uvrstitvi bi tožniku položajni dodatek pripadal le, če bi vodil in organiziral delo notranje organizacijske enote, kar pa služba D. v vtoževanem obdobju ni bila.
  • 30.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 128/2023
    26.7.2023
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00070303
    ZDR člen 156. ZObr člen 97f. ZPP člen 8.
    odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - dokazna ocena - zadostna trditvena podlaga - višina odškodnine - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
    Pritožba pravilno izpostavlja, da tožniku pripada odškodnina le za toliko ur dela, kot jih je v času predvidenega tedenskega počitka dodatno opravil.
  • 31.
    VDSS Sklep Pdp 338/2023
    26.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00069504
    ZPP člen 334, 334/2.
    umik pritožbe
    V predmetni zadevi pritožbeno sodišče še ni izdalo odločitve o pritožbi, zato je toženka pritožbo lahko umaknila in je pritožbeno sodišče ni obravnavalo po vsebini, temveč je le ugotovilo, da je bila umaknjena.
  • 32.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 278/2023
    26.7.2023
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VDS00069856
    OZ člen 190, 190/1, 190/3, 193, 195. ZPSto-2 člen 41.
    vračilo prejetih sredstev - sprememba pravnomočne sodne odločbe v revizijskem postopku - dobra vera - korist
    Za poštenega prejemnika se šteje oseba, ki se glede na okoliščine primera ne zaveda in se tudi ne more zavedati, da je nekaj prejela brez pravne podlage, pri čemer informacija o vloženem pravnem sredstvu izključi dobro vero in prejemniku naloži breme, da prejete odškodnine oziroma plačila ne porabi na način, ki bi predstavljal dokončen odpad koristi.

    Sodišče prve stopnje je toženki pravilno naložilo, da tožnici vrne celoten znesek, s katerim je še razpolagala dne 7. 2. 2022, ko je prejela obvestilo o dopuščeni reviziji, tj. 63.438,27 EUR. Dne 7. 2. 2020 je bila toženka v slabi veri in od takrat dalje velja vrnitveno načelo, zato je razlog za porabo zneska nepomemben.

    Tožnica v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ker ni ugotavljalo, ali je toženka od zneskov, ki jih je porabila pred 7. 2. 2020, imela koristi, ki bi jih morala povrniti. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da 190. člena OZ uzakonja obogatitveno načelo, vendar je spregledalo, da čeprav ni potrebno vrniti v dobri veri porabljenih sredstev, pa je potrebno vrniti nadomestno korist, ki jo je od take porabe imel prejemnik sredstev.
  • 33.
    VSC Sklep Cp 225/2023
    26.7.2023
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSC00069166
    DZ člen 262.
    postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - naloge skrbnika - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika
    Ob že predstavljenih materialnopravnih izhodiščih je potrebno in pomembno, da so z nalogami skrbnika v sklepu jasno in določno opredeljene omejitve varovanca pri uveljavljanju njegovih pravic in varovanju njegovih koristi.
  • 34.
    VSL Sklep IV Cp 464/2023
    26.7.2023
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00071181
    DZ člen 189.
    določitev višine preživnine za otroka - potrebe upravičenca - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena - obseg stikov - stroški nege otroka - znižano plačilo vrtca - odplačevanje stanovanjskega kredita
    Določitev preživnine za mladoletnega otroka udeležencev postopka temelji na določbi 189. člena DZ, po kateri sodišče določi preživnino glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri določitvi preživnine gre za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarila vrednostnega nesorazmerja in je hkrati ne bo porušila že vsaka novota v preživninskih potrebah upravičencev oziroma zmožnostih preživninskega zavezanca.

    V zvezi z možnostmi za pridobitev oziroma pridobivanje dohodkov staršev je potrebno upoštevati možnosti za zaslužek v danem okolju, na drugi strani pa vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo ter zdravstveno stanje. Pri določanju višine preživnine je namreč dejanski zaslužek le eden izmed kriterijev za določitev oziroma za ugotovitev preživninske zmožnosti enega od staršev, bistveno namreč je, kakšne zmožnosti ima preživninski zavezanec in ali jih lahko realizira.

    Pri ugotavljanju preživninske zmožnosti predlagateljice je potrebno upoštevati tudi stanovanjski kredit, ki ga predlagateljica odplačuje zaradi zadovoljevanja stanovanjskih potreb otroka, ter v večji meri dejstvo, da celotno breme varstva in vzgoje leži na predlagateljici, saj nasprotni udeleženec z otrokom nima stikov, zato za njegovo preživljanje v ničemer ne prispeva v naravi, kar pomeni, da mora biti zaradi tega denarni prispevek očeta sorazmerno višji. Po mnenju pritožbenega sodišča bi zato moral nasprotni udeleženec pokrivati vsaj 65 % ugotovljenih potreb preživninske upravičenke.
  • 35.
    VSC Sklep I Ip 155/2023, enako tudi ,
    26.7.2023
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00068761
    ZIZ člen 178.
    cenitev vrednosti nepremičnine - kršitev kontradiktornosti - nepremičninska izvršba
    Dolžnik zgolj z lastnimi navedbami podanega cenitvenega poročila cenilca kmetijske stroke, ki je strokovnjak s svojega področja in je strokovno usposobljen za izdelavo cenitvenega poročila, ne more izpodbiti.
  • 36.
    VSL Sklep V Kp 65682/2021
    26.7.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00069955
    ZKP člen 18, 18/2. ZVOP-1 člen 76.
    poseg v pravico do zasebnosti - informacijska zasebnost - pričakovanje zasebnosti - nezakoniti dokazi - izločitev dokazov - tehtanje pravic - izvajanje videonadzora - video posnetek kot dokaz
    Da je v primerih, ko je dokaz pridobljen s strani zasebnika treba opraviti tehtanje med prizadetima ustavnima pravicama je ustaljena sodna praksa, kot izhaja iz judikatov tako v sodbi VSRS I Ips 18266/2010 iz leta 2014, kot novejših npr. I Ips 26906/2014 z 22. 7. 2021 in tudi iz sodbe I Ips 44415/2010 s 26. 11. 2021.

    Kamere so na takšnem mestu, da so vsakomur dobro zaznavne, brez kakršnegakoli truda. Glede na njihovo lokacijo in število ter kraj (vsakomur javno dostopen prostor) je prvostopno sodišče utemeljeno zaključilo, da je vsakdo že z metodo logičnega razmišljanja lahko zaključil, da je površina pod videonadzorom. Ali je na ta način možen tudi sklep, da je pod videonadzorom celotna površina je nepomembno, saj je odločilno, da je tak sklep razumen glede mesta, ki je na posnetkih in fotografijah v spisu.

    Pritožniki uveljavljajo tudi kršitev 76. člena ZVOP-1, pri čemer spregledajo, da se ta nanaša na videonadzor v večstanovanjski stavbi. Da je zakonodajalec ta primer posebej uredil je razumljivo, saj videonadzor znotraj večstanovanjske zgradbe posega v ožji krog splošne osebnostne pravice in hkrati pravice do zasebnosti, kot če se izvaja na javnem prostoru. Prav zato je ureditev različna glede snemanja vhodov v posamezna stanovanja (strožja) in vhodov v celotno stavbo (blažja). Ureditev je v skladu s pravilom, da čim manj intimno je področje zasebnega življenja posameznika, tem manjšo pravno varstvo uživa, kadar pride v kolizijo z interesi in pravicami drugih posameznikov.
  • 37.
    VSL Sklep I Cp 1364/2023
    26.7.2023
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00068305
    ZDZdr člen 39, 39/1, 43.
    psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - izvedenec medicinske stroke - paranoidna shizofrenija
    Pri udeležencu je prisotna duševna motnja, in sicer huda in kronična duševna bolezen - kronificirana paranoidna oblika shizofrenije, ki je zaradi opustitve jemanja zdravil v stanju akutnega poslabšanja. Zaradi navedene duševne motnje je udeleženčeva presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje hudo motena, pri čemer udeleženec do svojega stanja nima uvida. Udeleženec bi brez odrejenega zdravljenja zaradi vpliva ugotovljene duševne motnje huje ogrozil zdravje drugih oseb ali njihovo življenje.
  • 38.
    VSL Sklep IV Cp 1300/2023
    26.7.2023
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00068278
    DZ člen 189.
    višina preživnine za otroka - določitev višine preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - preživninske potrebe otroka - visoke preživninske zmožnosti staršev - pridobitna sposobnost - kredit
    V obravnavani zadevi so pridobitne zmožnosti pri obeh udeležencih nadpovprečne in z njimi nedvomno zmoreta pokriti potrebe šestletnega otroka. Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da sodišče pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti nasprotnega udeleženca ne bi smelo upoštevati stanovanjskega kredita, ki ga odplačuje za hišo, v kateri živi. Gre namreč le za enega od elementov pri oceni njegovega premoženjskega stanja v okviru celotne presoje preživninske zmožnosti.

    Predlagateljica je dolžna kriti 60 %, nasprotni udeleženec pa 40 % otrokovih potreb. V tej razmejitvi je že upoštevan predlagateljičin odločilen prispevek pri vzgoji in varstvu mladoletne hčerke.
  • 39.
    VSL Sklep I Kp 52904/2013
    26.7.2023
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00069048
    Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 359, 359/3. ZIKS-1 člen 80, 81.
    prestajanje zaporne kazni - predlog za prestajanje kazni v polodprtem oddelku - nalog za izvršitev zaporne kazni - premestitev obsojenca
    Pred uveljavitvijo novele ZKP-N ni obstajala procesna pravna podlaga, da bi lahko sodišče odločilo o tem, v katerem oddelku bo obsojenec prestajal zaporno kazen, temveč je o tem v skladu z določbami ZIKS-1 lahko šele po začetku izvrševanja zaporne kazni odločal direktor zavoda oziroma generalni direktor. V skladu z določbo tretjega odstavka 359. člena ZKP-N pa lahko sodišče odloči o tem, v kakšnem oddelku ali zavodu bo obsojenec prestal zaporno kazen le v sodbi, ne pa tudi s posebnim sklepom.

    Obsojenec predlog za prestajanje kazni zapora v polodprtem oddelku zavoda za prestajanje kazni lahko poda po prejemu naloga za izvršitev kazni zapora po sodbi. O premestitvi obsojenca v okviru istega zavoda in iz oddelka s strožjim režimom v oddelek s svobodnejšim režimom odloča direktor zavoda, o premestitvi iz enega v drug zavod ali oddelek drugega zavoda pa generalni direktor (80. in 81. člen ZIKS-1).
  • 40.
    VDSS Sodba Pdp 80/2023
    26.7.2023
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VDS00069383
    ZDR-1 člen 142, 142/1, 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5. ZNPPol člen 4.
    odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - delo policista - mejna kontrola
    Če bi bil odmor zaradi prihoda vozila ali nekega izrednega dogodka (npr. kaznivega dejanja ali prekrška), do katerih je prihajalo redko, prekinjen, bi ga tožnica lahko koristila kasneje ali pa v več delih, saj intenzivnost prehajanja meje in s tem mejne kontrole (kot tudi ostalih del) ni bila takšna, da odmora ne bi mogla koristiti. Tega ji ni preprečevala niti naloga opazovanja in varovanja okolice.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 17
  • >
  • >>